Novice‎ > ‎

OSVALD MOČNIK - PRVI ČASTNI ČLAN GIBANJA PUNTARJI

objavljeno: 12. jul. 2015 10:48 avtor: Puntarji Slovenije   [ posodobljeno 12. jul. 2015 20:42 ]
Bilo je letos, 8. maja na Sabotinu, ko je Osvald Močnik izrazil željo, da se pridruži našemu gibanju. Zbor puntarjev je odločil, da je Osvald od nekdaj Puntar in da nam je v veliko čast, da ga lahko sprejmemo kot prvega častnega člana v gibanju Puntarji. V petek 10. julija smo se zato zbrali na Kneži, pri Puntarskem domu, v njegovi rojstni Baški grapi, da mu podelimo listino častnega člana in da hkrati izrazimo zahvalo naši tovarišici Mirici, ki mu že vrsto let pomaga, da se lahko kljub svojim devetim desetletjem, še vedno udeležuje vseh svečanosti in proslav.

Ob poslušanju njegovih zgodb, predvsem pa govora, ki je želel, da ga preberemo ob tej priložnosti, se je njemu in marsikomu izmed nas utrnila solza. Ob vseh tegobah, ki so jih premagovali ti ljudje, vseh žrtvah, ki jih je ta narod pretrpel, da smo na koncu izbojevali svobodo, ohranili slovenstvo, si izborili pravico do svojega jezika, svoje države, zgradili družbo, ki je bila drugačna in boljša od vseh prejšnjih, nato pa na račun zvijačnosti političnih elit, naivnosti in tudi pohlepa vse to zavrgli in se v upanju na umetelno bleščavost kapitalizma odrekli sodelovanju, enakopravnosti in človečnosti, je sedaj na nas, da ljudem povrnemo ponos in zavest, da bijemo skupen boj proti fašizmu, ki danes ne prihaja več s tanki, pač pa potiho, s sovražnimi krediti, preko finančnih mehanizmov, ki jih uveljavlja odtujena birokracija in preko medijev, ki izkrivljajo dejansko podobo tega zasužnjevanja.

Kako blizu so Osvaldove besede našemu 3 x NE 
NE fašizmu, NE nacionalizmu, NE neoliberalizmu



Osvald nam je povedal:
Bil sem mlad fant, ko me je vase potegnila revolucija in predal sem se ji v celoti in prepustil, da me je kot partizana ponesla iz Italije s prvima prekomorskima brigadama v Dalmacijo in potem po Bosni sem in tja, v Črno goro in na osvobajanje Srbije in Beograda, na sremsko fronto, boje za Zagreb in na koncu k Trstu. Mnogo mojih soborcev je padlo in danes lahko rečem, da sem imel srečo, da sem preživel vse boje, pohode, mraz, lakoto in rane. Ves ta čas me je gnalo in dalo moči le eno: želja, da preženem sovražnika iz domovine in da spet vidim svobodno svojo Primorsko in Baško grapo, kjer sem preživel mladost. Le tesna povezanost vseh borcev, tovarištvo, predanost in vestno izvrševanje navodil nam je zagotavljalo v bojih uspeh in zmago.

Danes po velikih spremembah, ki so nastale z razpadom Jugoslavije in vojnami med prej bratskimi narodi, nekateri mislijo, da se nekdanji časi ne morejo povrniti. Verjetno res težko, vendar pa vam, prijatelji, povem, da jaz v sebi še vedno nosim dragocen spomin na skupno borbo za svobodo, na skupaj preživeta leta v blaginji in razvoju, na našega voditelja maršala Tita, na bratstvo in enotnost, h kateremu je vedno pozival in opozarjal, da je to največja vrednota.

Upam, da bo napočil čas, ko se bomo narodi nekdanje Jugoslavije ponovno povezali. Do takrat pa bomo mi, ki smo nosilci skupnega spomina, ta spomin ohranjali in ga bogatili z novimi spoznanji o Evropi in svetu in o nujnosti povezovanja jugoslovanskih narodov. Spominjali se bomo vseh žrtev, ki so jih dali jugoslovanski 
narodi med NOB za osvoboditev izpod tujih okupatorjev in proti domačim
kolaborantom. Spominjali se bomo graditve skupne države in socializma, v katerem je tudi mali človek dobil priložnost za spodobno življenje, šolanje in razvoj. Spominjali se bomo neuvrščene politike in ugleda Jugoslavije v svetu in spominjali se bomo vseh drugih dobrih strani takratne države. Iz tega spomina naj zraste sodelovanje, srečevanje in povezovanje vseh, ki mislimo podobno, ki nas druži boj proti fašizmu, boj za svobodo in enakopravnost.

Smrt fašizmu - svoboda narodu

















Facebook Google+ Twitter