Novice‎ > ‎

Luka Koper in drugi tir

objavljeno: 21. feb. 2015 08:10 avtor: Puntarji Slovenije   [ posodobljeno 23. feb. 2015 06:14 ]
V petek 13.2.2015 se je v Kopru odvijal sestanek o bodočnosti Luke Koper v povezavi z načrtovano izgradnjo drugega tira, njegovo pomembnostjo za gospodarski razvoj regije in države. Sestanka smo se na povabilo organizatorjev udeležili tudi člani gibanja Puntarji.
Dotaknili smo se smiselnosti izgradnje, navezave drugega tira na širše območje (predvsem Primorska regija), različnih in močno vprašljivih izračunov stroškov projektiranja, učinkovitosti projektiranja ter obračunov stroškov izvedbe tira, vpliva na okolje in na družbo. Pojavilo se je ogromno vprašanj, na katera je težko odgovoriti, vsi v en glas pa smo se strinjali, da drugi tir lahko hitro postane vstopnica za tiho vpeljavo privatizacijskih mehanizmov v Luko Koper in Slovenske železnice in da je tudi civilna družba tista, ki nosi odgovornost, da se to prepreči. Namen sestanka je bil, da se začne postavljati prava vprašanja in nanje tudi podati primerne odgovore. Predvsem o tem kako preprečiti privatizacijske apetite tistih, ki bi se radi dokopali do logistične povezave z Jadranskim morjem in tistih, ki si od teh poslov obetajo bogate nagrade. Če drugi tir graditi z javnim denarjem, kje iskati možnosti financiranja in kako izkoristiti drugi tir v skupno dobro in za razvoj celotne regije.

V nadaljevanju podajamo nekaj razmislekov delavskega direktorja Luke Koper, tov. Matjaža Stareta:

Matjaž Stare

Dokler bomo naložbe gledali zgolj v luči njihove gospodarnosti in napačno mislili, da le ta lahko prinese vzdržno življenje in razvoj, bomo stopicali na mestu, dokler se ne utrudimo in ne omahnemo. Investicije, še posebej nekaj sto milijonov vredne, kakršna je na primer gradnja drugega tira, sploh ne morejo biti trajno uspešne, če jih ne presojamo tudi iz njihovega socialnega vidika. Spremembe v mišljenju vodijo do sprememb v dejanjih in ta so odvisna od nas samih, ne pa nekih trgovcev z novci, ki po svetu iščejo primerne destinacije za izčrpavanje ljudi in sredstev. "Drugi" tir je in mora ostati slovenski projekt. Ne zaradi naše samoljubnosti, temveč mora prerasti v vero, da smo se sposobni sami uspešno spoprijeti z razmerami na mednarodnih trgih. Postati mora projekt utrjevanja samozavesti in prepričanja v lastne sposobnosti. Postati mora vsebina širšega gibanja Primorske in Slovenije, da se bo prihodnost sploh lahko začela udejanjati v smeri naših pričakovanj. "Drugi" tir je lahko le napoved za obsežnejši investicijski ciklus, ki bo stekel v smeri gradnje severno jadranskega transportnega sistema, projekta, ki bo povezal tri pristanišča in tri prometne smeri s celino ter ustvaril najmanj 40.000 novih delovnih mest in okrepil naš osebni in skupni standard. Tako, da bo življenje spet imelo smoter, ljudje pa si bodo lahko postavljali različne cilje, ki jih je možno uresničiti. O prihodnosti moramo odločati ljudje, ne pa par podjetij in državna uprava, v kateri so že zdavnaj izgubili zaupanje v lastno samobitnost in njeno poslanstvo. "Drugi" tir je enkratna priložnost, da se zavemo naše vloge in združimo moči proti skeptikom in različnim plenilcem. 

Matjaž Stare
Odbor 2. TIR
15. februarja 2015
Vir: http://www.mzi.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//7534/
Pomembnost drugega tira za gospodarski preboj in družbeni preobrat
Vsi, ki dodatni tir med Koprom in Divačo presojajo zgolj kot gospodarsko naložbo v povečanje zmogljivosti pristanišča, pozabljajo na smiselnost vrednosti takšne investicije za izboljšanje življenjskih razmer na celotni Primorski, pa tudi v širši Sloveniji. Vpeti v ozke interesne in klientelistične okvirje ne morejo razumeti, da gre za naložbo, ki je lahko uspešna zgolj in edinole, če jo načrtujemo in izpeljemo kot družbeni projekt. Projekt, ki bo po eni strani povezal v celovit infrastrukturni sistem pristanišča in njihove prometnice na območju severnega Jadrana in hkrati spodbudil oblikovanje novega, strateškega globalnega trgovinskega pomorskega središča. V omenjenem pogledu pa je drugi tir lahko le začetek širše gospodarske in družbene preobrazbe Primorske, pa tudi ostale Slovenije, ne pa njen konec!
Vse trenutne špekulacije, ki znotraj Slovenije potekajo na temo »drugega« tira in se bolj ali manj usmerjajo le na njegovo ceno, potek in poplačilo naložbe, so nesmiselne in nepomembne. Javno mnenje namreč oblikujejo ozke interesne skupine, ki pa tudi slučajno niso sposobne pogledati čez rob svojih interesov in ovrednotiti družbeni pomen samega projekta. Komu verjeti? Zato na odločitev o »drugem« tiru tudi čakamo že preko 15 let in verjetno nič manj ne bomo čakali v bodoče, če bomo pristali na logiko, da o projektu presojajo in odločajo lahko zgolj tisti, ki v njem kalkulirajo le njegovo gospodarnost z vidika tekočega pretovora v koprskem pristanišču. Ne vidijo pa edinstvene priložnosti za hkratni razvoj dejavnosti znotraj pristanišča, poslovne infrastrukture (trgovine, bančništva, zavarovalništva, informacijskih storitev…) na širšem območju in javnega sektorja (zdravstvo, izobraževanje), vključno z razvojem znanosti, primorskih univerz in umetnosti ter celotne družbene kulture življenjskega nadstandarda.
Prav zato, ne koprskega pristanišča, ne »drugega« tira, ne severno jadranskega transportnega sistema, ne more graditi neka hamburška logistična korporacija, azijski investitorji ali tuji naložbeni skladi. Projektov, pomembnih za gospodarski preboj in širšo družbeno preobrazbo ne moremo zaupati nekomu, ki v njih vidi edino tranzitni pomen koprskega pristanišča in prometnih povezav skozi Slovenijo. Tu namreč ni nikakršnih multiplikativnih učinkov za gospodarstvo, še manj za družbo, na katere se sklicujejo študije. Ne nazadnje bodo pretovorjene tone in njihov intenzivni transport nažirale naše življenjsko okolje. Sami pa bomo vedno bolj revni, vsekakor pa ne dovolj bogati, da bi lahko preprečevali in vzdrževali kvarne vplive na naše zdravje in kakovost življenja v prostoru, ki ga poseljujemo.
Naši vrli politiki, gospodarstveniki in ostali, predvsem primorski, ki se že poldrugo desetletje deklarativno zavzemajo za »drugi« tir, nam enoglasno ponujajo prav to, česar ne potrebujemo. Namreč, tujih investitorjev, ki nas bodo še naprej vzdrževali na podcenjeni tranzitni mednarodni ravni. Stroške prizadetega zdravja pa bodo prenesli na naša pleča, na vsakega posameznika posebej, da bo še dalj časa preživljal v vrstah pred bolnišnicami in na kraju kljub temu podlegel, ker ne bo sposoben plačati zdravstvenih storitev, prispevkov v dobičke vzpenjajočega se kapitala. Ta enosmerna transverzala nam res ni potrebna. Ne nazadnje se nekdanje skupne države nismo otresli zato, da bomo sedaj podlegli novemu enoumju, ki ga lahko preprosto razglasimo za »neumje«, plenjenje človeških usod.
Tuje naložbe da, toda nikakor ne v strateško prometno in logistično infrastrukturo, s katero lahko neposredno vplivamo na konkurenčna razmerja znotraj mednarodne trgovine ali v državna podjetja, ki že danes živijo pretežno od notranjega trga. V bodoče bo namreč prometna infrastruktura na strateških smereh donosen posel. In kapitalistično usmerjeni Italijani in Avstrijci bi prav gotovo ne gradili z državnimi sredstvi tirnih povezav čez Pontabo, Beljak in Dunaj proti Baltiku in Vzhodni Evropi, če bi se ne zavedali bodočih izdatnih koristi za proračune, iz katerih napajajo javne potrebe.
»Drugi« tir ne pomeni samo povezave med pristaniščem in Divačo. Ni le nekih 27 kilometrov tirnic čez viadukte, skozi predore preko kraškega roba. »Drugi« tir mora postati predvsem zamisel, kako se moramo lotiti več sto milijonskih projektov, da bo od njih imela koristi vsa družba in ne zgolj peščica, ki gleda samo na ozke koristi kapitalskih dobičkov in se nenehno spopada za njih na škodo vseh nas. »Drugi« tir je tako skupni projekt celotne Primorske in drugih, ki ne želijo več poslušati maloumnih in zlaganih pripovedk, kako tuje investicije prinašajo v njihovo okolje delovna mesta in razcvet. Slednja in slednji je izključno odvisen od nas samih. Od lastnega prispevka in zagretosti, da spremenimo naravne pogoje in geostrateški položaj države v prid lastnega blagostanja, ne pa izkoriščevalske demagogije, ki požira prostor in ljudi in jih peha v vedno večjo revščino. »Drugi« tir je projekt za 40.000 novih delovnih mest v logistiki, celotnem gospodarstvu, v družbenih dejavnostih in državni administraciji. Je vrnitev k polni, varni in raznovrstni zaposljivosti za vse, ki si to želijo oziroma si bodo želeli po končanem šolanju.
»Drugi« tir ni toliko gospodarski, kot politični projekt. In v kolikor si res želimo, da preko njega stečejo lokomotive trajnostno obetavnega razvoja, se bomo združili in ga udejanjili. Postane naj naša skupna odločitev. Pristanišče, železnice in država pa predvsem izvajalci politike in interesov večine ljudi. Ne pa da se dogaja obratno!


Facebook Google+ Twitter


Vir slike - prikaz poteka drugega tira: www.mzi.gov.si (18.10.2013)