Novice‎ > ‎

Izjava za javnost ob odločitvi Ustavnega sodišča, da mora biti financiranje zasebnih osnovnih šol iz državnega proračuna izenačeno s financiranjem javnih osnovnih šol

objavljeno: 22. jan. 2015 12:16 avtor: Andrej Pezdir   [ posodobil 23. jan. 2015 03:29 Puntarji Slovenije ]
V minulih dneh so nas ustavni sodniki zopet neprijetno presenetili s svojo odločitvijo. 5 ustavnih sodnikov (mag. Miroslav Mozetič, predsednik, mag. Marta Klampfer, ustavna sodnica, dr. Mitja Deisinger, ustavni sodnik, Jan Zobec, ustavni sodnik, prof. dr. Ernest Petrič, ustavni sodnik), vsi imenovani v času vlade, ki jo je vodila oseba, katera je bila potem pravnomočno obsojena zaradi korupcije, je preglasovalo preostale 4 ustavne sodnike in odločilo, da morajo biti zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno priznani program, financirane v enaki meri kot javne osnovne šole (doslej so bile financirane v višini 85%). Posledično bodo zasebne šole, ki imajo poleg javnega še zasebne vire financiranja (donacije, sponzorstva, dodatni programi in šolnine), z lahkoto širile svojo dejavnost na račun javnih šol, saj bodo staršem, ki so pripravljeni in sposobni doplačati šolanje svojih otrok še lažje ponudile  posebne pogoje, boljši program, bolje plačane učitelje in v 10-20 letih, ko bo država nadalje klestila standarde v javnem šolstvu, zasebne šole pa povečevale doplačilo šolnin, bodo javne osnovne šole postale to kar so v ZDA - šole za reveže, ki si doplačila šolnine ne morejo privoščiti.

Svojo odločitev peterica ustavnih sodnikov utemeljuje s tem, da ustava zagotavlja pravico do brezplačnega osnovnega šolanja, ne glede na to ali gre za šolanje v javni ali zasebni šoli. S to odločitvijo so negirali odločitev Ustavnega sodišča iz leta 2001 in spregledi ločeno mnenje ustavne sodnice dr. Etelke Korpič – Horvat, ki ugotavlja, da je s to odločitvijo Ustavno sodišče poseglo v pristojnost zakonodajalca.

 

Še eno dejstvo, katerega so ustavni sodniki spregledali:

V sodbi v zadevi Belgian linguistics je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo stališče, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol. Po stališču Evropske komisije za človekove pravice naj bi zahteva po finančni podpori pomenila zahtevati od države, naj poskrbi za podporo posebni izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim nacionalnim, religioznim ali filozofskim verovanjem oziroma prepričanjem, nobena država pa take dolžnosti nima.

 

Naj spomnimo, da javnim osnovnim šolam, katerim financiranje iz državnega proračuna predstavlja edini vir prihodka, država zaradi umetno ustvarjene krize krči finančna sredstva na vseh področjih. Po drugi strani pa zasebnim podjetjem – šolam, katere imajo tudi svoj vir prihodkov (sponzorji, šolnina,…), namenjajo ravno ta sredstva, ki so jih pobrali javnim šolam in s to odločitvijo Ustavno sodišče postavlja javno šolstvo, učitelje v javnih šolah, otroke, ki se šolajo v javnih šolah in njihove starše v diskriminatoren položaj v primerjavi z zasebnimi šolami.

Izkušnje kažejo, da zasebne šole kljub 100% financiranju države še vedno zaračunavajo šolnino (primer Waldorfska šola Ljubljana), kar pomeni, da se bodo zaradi te odločitve kvečjemu povečevali prihodki zasebnikov na račun javnega.

 

Menimo, da mora država strogo ločiti zasebno od javnega. Javno šolstvo mora biti po ustavi dostopno vsem v enaki meri in za to mora poskrbeti država. Kdor pa želi svoje otroke šolati v zasebnih podjetjih - šolah, naj to tudi plača – v celoti.