Begunci iz držav v kateri divja vojna, so
bili v nekaterih evropskih mestih toplo sprejeti. Organizirajmo se in naredimo
enako.
Tokrat bomo upravičeno rekli: ZA OTROKE
GRE!
Pa ne le zanje. Za družine, matere, očete, stare starše. Za ljudi, ki jih je z
domov pregnalo orožje in vojna, ki je tja prišla s pomočjo ZDA in držav EU.
Tudi iz Slovenije, ki je kot članica zveze NATO s svojo vojsko, logistiko in
podporo sodelovala v rušenju družbenih sistemov od Tunizije do Afganistana.
Velika večina beguncev ostaja razseljenih znotraj držav v katerih divjajo
vojaški spopadi. Zelo veliko jih je skromno zatočišče našlo v sosednjih
državah. Le manjši del se je napotil proti Evropi.
Naša dolžnost je, da jim pomagamo priti v deželo, ki so si jo izbrali. Izbrali
so jo, ker imajo tam morda sorodnike, znance ali pa zgolj zato, ker so
prepričani, da bodo tam varni in si bodo lahko življenje ustvarili na novo.
Naša dolžnost pa je tudi, da jasno zavrnemo
sovražno propagando in laži, ki jih trosijo fašisti.
Ni res, da med njimi ni otrok in žensk. To je laž, ki jo povzemajo politiki kot
je Ljudmila Novak in zgolj kaže na pomanjkanje krščanskega usmiljenja pri
strankarskih veljakih prav tistih strank, ki se nanj najbolj sklicujejo.
Ti ljudje tudi niso teroristi, kot to trdi poslanec Branko Grims. Teroristom ni
potrebno potovati v negotovosti, med prestrašenimi in izmučenimi begunci, ne
vedoč ne kdaj in ne kam jih bo vodila njihova begunska pot. Teroristi se vozijo
v prvem razredu, s potnimi listi najbogatejših, "razvitih" držav.
Ti ljudje niso ubogi in neuki. So ljudje, kot ti in jaz, različni, pa vendarle
enaki v hrepenenju po miru in blaginji.
Ti ljudje nam ne bodo odvzeli delovnih
mest, kot trdijo nekateri. Ljudje, ki nimajo zgrajenih socialnih mrež v okolju
v katerega prihajajo, ki niso vajeni lokalne kulture, navad, običajev, ki se ne
znajdejo v upravnih postopkih, ki niti jezika ne poznajo, ti ljudje naj bi komu
odvzeli delovno mesto? Res lahko kdo verjame, da bi mu tak človek prevzel
njegovo delovno mesto?
Je pa res, da so begunci potrebni pomoči.
Tako, kot so jo bili že velikokrat v zgodovini potrebni naši rojaki. In še
danes v narodu živi hvaležen spomin na tiste, ki so jim v tedanjih razmerah ponudili
zatočišče in jim pomagali, da so se postavili na noge.
In res je tudi, da Slovenci znamo in zmoremo pomagati. Tudi to smo dokazali že
večkrat. Nazadnje v času morij na področju nekdanje skupne države, ko smo
sprejeli preko 70.000 beguncev, še precej več pa jih je preko naših krajev
potovalo naprej proti zahodu in severu.
In tisti begunci, ki so se odločili
ostati, so nam obogatili našo družbo. Skupaj z njimi smo smo se veselili
številnih športnih uspehov, dosegli zavidljive nagrade na področju umetnosti,
zapolnili primanjkljaj strokovnjakov tako v zdravstvu, kot na številnih drugih
področjih. Pomagali so nam, da smo skozi devetdeseta prišli kot relativno
uspešna družba.
Na nas je, da se odločimo, ali bomo popustili strahu in sovražni propagandi ali
pa bomo šli skozi to obdobje kot ponosen in ustvarjalen narod, ki zna in zmore
pomagati.
Puntarji smo del protifašistične in
protirasistične koalicije!
