Begunci iz držav v kateri divja vojna, so bili v nekaterih evropskih mestih toplo sprejeti. Organizirajmo se in naredimo enako.

Tokrat bomo upravičeno rekli: ZA OTROKE GRE!
Pa ne le zanje. Za družine, matere, očete, stare starše. Za ljudi, ki jih je z domov pregnalo orožje in vojna, ki je tja prišla s pomočjo ZDA in držav EU. Tudi iz Slovenije, ki je kot članica zveze NATO s svojo vojsko, logistiko in podporo sodelovala v rušenju družbenih sistemov od Tunizije do Afganistana.
Velika večina beguncev ostaja razseljenih znotraj držav v katerih divjajo vojaški spopadi. Zelo veliko jih je skromno zatočišče našlo v sosednjih državah. Le manjši del se je napotil proti Evropi.
Naša dolžnost je, da jim pomagamo priti v deželo, ki so si jo izbrali. Izbrali so jo, ker imajo tam morda sorodnike, znance ali pa zgolj zato, ker so prepričani, da bodo tam varni in si bodo lahko življenje ustvarili na novo.

Naša dolžnost pa je tudi, da jasno zavrnemo sovražno propagando in laži, ki jih trosijo fašisti.
Ni res, da med njimi ni otrok in žensk. To je laž, ki jo povzemajo politiki kot je Ljudmila Novak in zgolj kaže na pomanjkanje krščanskega usmiljenja pri strankarskih veljakih prav tistih strank, ki se nanj najbolj sklicujejo.
Ti ljudje tudi niso teroristi, kot to trdi poslanec Branko Grims. Teroristom ni potrebno potovati v negotovosti, med prestrašenimi in izmučenimi begunci, ne vedoč ne kdaj in ne kam jih bo vodila njihova begunska pot. Teroristi se vozijo v prvem razredu, s potnimi listi najbogatejših, "razvitih" držav.
Ti ljudje niso ubogi in neuki. So ljudje, kot ti in jaz, različni, pa vendarle enaki v hrepenenju po miru in blaginji.

Ti ljudje nam ne bodo odvzeli delovnih mest, kot trdijo nekateri. Ljudje, ki nimajo zgrajenih socialnih mrež v okolju v katerega prihajajo, ki niso vajeni lokalne kulture, navad, običajev, ki se ne znajdejo v upravnih postopkih, ki niti jezika ne poznajo, ti ljudje naj bi komu odvzeli delovno mesto? Res lahko kdo verjame, da bi mu tak človek prevzel njegovo delovno mesto?

Je pa res, da so begunci potrebni pomoči. Tako, kot so jo bili že velikokrat v zgodovini potrebni naši rojaki. In še danes v narodu živi hvaležen spomin na tiste, ki so jim v tedanjih razmerah ponudili zatočišče in jim pomagali, da so se postavili na noge.
In res je tudi, da Slovenci znamo in zmoremo pomagati. Tudi to smo dokazali že večkrat. Nazadnje v času morij na področju nekdanje skupne države, ko smo sprejeli preko 70.000 beguncev, še precej več pa jih je preko naših krajev potovalo naprej proti zahodu in severu.

In tisti begunci, ki so se odločili ostati, so nam obogatili našo družbo. Skupaj z njimi smo smo se veselili številnih športnih uspehov, dosegli zavidljive nagrade na področju umetnosti, zapolnili primanjkljaj strokovnjakov tako v zdravstvu, kot na številnih drugih področjih. Pomagali so nam, da smo skozi devetdeseta prišli kot relativno uspešna družba.

Na nas je, da se odločimo, ali bomo popustili strahu in sovražni propagandi ali pa bomo šli skozi to obdobje kot ponosen in ustvarjalen narod, ki zna in zmore pomagati.


Puntarji smo del protifašistične in protirasistične koalicije!