Vrstica iz kitice slovenske himne, sporočilo za katerega smo se Slovenci borili skozi tisočletje, za svoj obstoj in obstoj vseh okoli nas. Vsa prelita kri, vsi heroji in pesniki, ko so krvaveli in se borili za narodov blagor, vsi ti napori so se spremenili v nič, ko je slovenski vojak konec leta  zapičil kramp v sveto slovensko zemljo na južni meji in začel postavljati  »žiletkasto ograjo«.

Slovenska vlada in parlament sta s tem dejanjem dokončno prestopila prag, ko nista več narodna. V imenu katerega naroda se vse to dogaja? Mi ob Kolpi pa ne želimo biti vrag, mi želimo in smo odločeni živeti tako kot smo doslej – v prijateljstvu in enotnosti s sosedi.

V vsej zgodovini Kostela pomnimo le enkrat večje migracijske premike ljudstva preko reke Kolpe, ko so obkolpski prebivalci bežali pred Turki in se zatekli v varno zavetje kostelskega gradu. Dogajajo se pa dnevne migracije delavcev in kmetov, ki hodijo sem ali tja v službo ali pa na svoja posestva, ki jih imamo na tej ali oni strani Kolpe. v trgovino ali gostilno, ki je najmanjša občina v Sloveniji ne premore in še mnogo kaj drugega.

Nikoli nismo čutili meje. Živeli smo složno ob rekah Čabranki in Kolpi, ki sta nam dajale kruh, vodo, hrano … Ob njiju so se dogajale različne vesele in manj vesele zgodbe, rojevale so se ljubezni, skratka brezbrižno  smo živeli in se družili do leta 1991. Po tem obdobju sta nastali dve samostojni državi in Kolpa naenkrat postala mejna reka. Državi sta na obeh straneh mostov postavili svoje obmejne točke in postavljen je bil dokaj trd mejni režim. Slovenija je postala samostojna, mi na Kolpi pa smo doživeli svojo prvo okupacijo. Sčasoma so se razmere uredile, meja je postajala vse mehkejša in ko smo zaživeli Evropo brez meja, smo dobili ograjo.

ZAKAJ ZAREZAT GLOBOKO RANO V DESTINACIJO, KJER ŽE NARAVNE DANOSTI PREPREČUJEJO KAKRŠNEKOLI MNOŽIČNE MIGRACIJSKE TOKOVE, ZAKAJ UNIČIT LEPOTO NARAVE, KI JI JE EVROPA NEDOLGO TEGA DODELILA LASKAVI NAZIV EVROPSKE DESTINACIJE ODLIČNOSTI, ZAKAJ POVZROČITI SRČNO RANO NARAVI, KI SPADA V NATURO 2000?? ŠE VELIKO VEČ VPRAŠANJ SE PORAJA V NAŠIH RANJENIH DUŠAH, NA KATERE PA OD ODGOVORNIH NE DOBIMO ODGOVORA.

Ravno zato je vzklila civilna iniciativa, ki zavrača takšno ravnanje države in odločno zahteva odstranitev žice s reke Kolpe. Zagnali smo projekt zbiranja podpisov preko elektronskih medijev in fizično in smo zbrali preko 6000 podpisov podpore. Podpisniki v svojih komentarjih kritično ocenjujejo ravnanje naše vlade. Smilijo se jim živali, ki so že in še bodo umrle grozljive smrti na teh žiletkah, kaj šele ljudje. Nekatere bolj osveščene pa skrbi tudi ozadje te nevarne igre, ki vsekakor ni naperjena proti beguncem ampak proti slovenskemu narodu.

Svet je postal en sam lonec, kjer se kuha vse mogoče in je tik pred vreliščem. Na vseh koncih sveta so vojne, kapital spodbuja in financira fašizem in nacizem, nihče se temu več ne upa postaviti po robu. Evropa želi zasužnjiti svoje članice in jih do kraja pokoriti. Uničili so nam kmetijstvo, gospodarstvo, razprodali so vse, kar je bilo kaj vredno.  počasi nas pokoravajo. Z žico so naredili poizkus okupacije, slovenska hlapčevska vlada s Cmerarjem na čelu je popustila v trenutku kljub zagotovilu le tega, da žice pri nas ne bo. Vse reforme, ki jih rinejo naprej ministri s svojimi pomagači nas vse bolj siromašijo in spravljajo v kot. Delavci imamo vse manj pravic in mezde so vse manjše, revščina vse večja.