Zaključna deklaracija s Srečanja vrha družbenih gibanj v Bruslju 2015

objavljeno: 22. jun. 2015 01:56 avtor: Puntarji Slovenije   [ posodobljeno 22. jun. 2015 01:57 ]
Zaključna deklaracija s Srečanja vrha družbenih gibanj v Bruslju 2015 – Parlamentarci, intelektualci in družbeni borci

Parlamentarci, intelektualci in družbeni borci Latinske Amerike in Karibov ter Evrope smo se združili 10. junija v Bruslju na Srečanju vrha družbenih gibanj, ki je potekalo vzporedno s Srečanjem vrha EU-CELAC.


Razglašamo:

Zavračanje napada kapitala s pomočjo Obamove doktrine, ki zaznamuje nove imperialistične reakcije, izražene skozi politiko strahu. Slednja grozi celotnemu svetu, pa naj bo to politično, gospodarsko ali na področju sociale. Pred vsem je usmerjena proti upornim ljudstvom in vladam Latinske Amerike in Evrope, podvrženim varčevalnim ukrepom. Posledice te logike najbolj občuti Grčija, s katero izražamo solidarnost v odporu proti omenjenim ukrepom, saj gospodarske ukrepe prav dobro pozna tudi Latinska Amerika.
Zavračamo izkrivljanje in manipulacije s strani velikih medijskih hiš, kadar gre za prikaz družbenih sprememb v Latinski Ameriki in boja progresivnih sil v Evropi.

Zavračamo imperialistično nasilje, ki neprenehoma, že celih 15 let, preko ostre medijske kampanje udriha po Venezueli. Ta se poleg tega sooča še z gospodarsko vojno, katere orožja so skrivanje dobrin, prenapihnjene cene, transferne cene, vsiljene s strani multinacionalk, nasilni izgredi, ki so povzročili 43 mrtvih in na stotine ranjenih med februarjem in aprilom 2014. Vse to s ciljem spodkopati kredibilnost in zanikati pomembno vlogo Bolivarjeve domovine na zgodovinskem prizorišču. Odločno zavračamo tuje vojaške intervencije in državni udar, spodbujen in podprt s strani notranje in zunanje skrajne desnice ter nerazumevanje njene povezanosti s socialdemokrati, kar je bilo vidno leta 2009 v Hondurasu in v poizkusih državnih udarov v Ekvadorju, Paragvaju in Boliviji med drugimi.

Pozdravljamo in priznavamo velik napredek, ki ga je naredila Venezuela na področju človekovih pravic v zadnjih 16-ih letih. Zavračamo politizacijo teh vprašanj s strani medijev in notranje ter mednarodne opozicije, ki z njo želi opravičiti nekaznovanost odgovornih snovalcev in izvajalcev izgredov v Venezueli v letih 2013 in 2014. Solidarni smo s kampanjo Komiteja žrtev guarimb in trajnega državnega udara, sestoječo iz zahtev po pravični sodni obravnavi odgovornih za omenjene izgrede. Zavračamo vmešavanja s strani bivših predsednikov, institucij in organov delujočih na področju človekovih pravic, katerih cilj je pomesti pod preprogo vse žrtve in trpljenje njihovih bližnjih.

Pozivamo evropska družbena gibanja in druge organizacije k sodelovanju z Latinsko Ameriko preko skupne platforme, katere cilji naj bodo usmerjeni v varovanje načel kot so emancipacija, povezanost narodov, solidarnost in neodvisnost. Naj bo naše delovanje odsev tega srečanja, ki se je v večini dotikalo gospodarskih tem in iz katerega so se porodile sledeče zahteve:
  1. Spoštovanje suverenosti narodov in legitimnosti CELAC-a ter njegovih inštitucij ter varovanje in ohranjanje Latinske Amerike in Karibov kot območja miru.
  2. Zavrnitev Obamovega odloka proti Venezueli.
  3. Umik kriminalne blokade Kube, vrnitev ilegalno zasedenega ozemlja na katerem se nahaja vojaška baza Guantanamo, pravična odškodnina kubanskemu ljudstvu za povzročeno škodo tekom več kot pet (5) desetletij trajajoče blokade, umik tako imenovane skupne drže Evropske unije glede kubanskega vprašanja.
  4. Priznanje pravic Argentini do Falklandskih otokov, umik vojske s Haitija ter takojšen sklic demokratičnih volitev, zahtevamo neodvisnost in samoupravljanje za Puerto Rico ter izpustitev Oscarja Lopeza Rivere.
  5. Pravica Bolivije do dostopa do morja
  6. Naj Chevron spoštuje suverenost Ekvadorja in naj prevzame odgovornost za ekocid, ki ga je povzročil v Amazonskem deževnem gozdu. Nevmešavanje EXXONa v reševanje spora med Guayano in Venezuelo.
  7. Obsojamo migracijske politike ZDA, ki povzročajo na tisoče smrtnih žrtev, večinoma med Latinoameričani. Prav kakor obsojamo kršenje človekovih pravic Afroameričanov v ZDA.
  8. Obsojamo izginotje 43 študentov iz Ayotzinape in ob tem izražamo solidarnost z njihovimi svojci ter z mehiškim narodom.
Razglašamo, da so Evropska unija in mnoge latinskoameriške vlade vpletene v skrite večstranske trgovinske dogovore nove generacije, ki so sprovedeni s strani ZDA in njenih zaveznic, kot so: Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (TTIP), Čezpacifiško partnerstvo (TPP), Sporazum o trgovanju s storitvami (TISA).

Omenjeni sporazumi so orodja za širitev in kopičenje kapitala, katerih namen je ohraniti in doseči to, da pravice dodeljene neposrednemu tujemu vlaganju, privatizaciji, demonopolizaciji in deregulaciji postanejo neodtujljive. S čimer bi se še povečale možnosti nadzora in črpanja kapitala iz državnih gospodarstev. V zasledovanju tega cilja se snujejo nedemokratične institucionalne spremembe, ki načenjajo suverenost naših držav.

Zdajšnji bilateralni sporazumi o investicijah in prosti trgovini, kakor tudi sodišča za reševanje sporov, so sestavljeni in uporabljani s strani multinacionalnih združb z namenom izkoričanja naravnih virov Latinske Amerike in slabenja tistih nacionalnih držav, ki stremijo k spremembam. Pozdravljamo ovadbe tovrstnih sporazumov s strani Bolivije, Ekvadorja in Venezuele ter hkrati izražamo solidarnost z omenjenimi državami. Podpiramo ustanovitev mehanizma za urejanje in sankcioniranje delovanja multinacionalnih združb, kakor je bilo to predlagano v Združenih narodih.

Prav tako smo solidarni z bojem evropskih narodov, ki trpe posledice varčevalne politike vsiljene s strani trojke (Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka). Opozarjamo, da vsiljena varčevalna politika še povečuje družbeno neenakost, brezposelnost, revščino, prekarno delo in izkoriščanje.

NATO obsojamo agresivnega postopanja, Evropsko unijo pa zaradi ksenofobne migracijske politike, ki je povzročila humanitarno tragedijo v kateri so ugasnila premnoga človeška življenja v Mediteranskem morju, v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Obsojamo podporo fundamentalističnim terorističnim skupinam, ogrožanje območja miru s strani imperija, ki bi se lahko razplamtelo v vojno, izhajajočo iz konflikta v Ukrajini, katere zublji bi lahko zaobjeli celotno regijo.

Obsojamo rasizem v kakršni koli pojavni obliki. Ob tem za svoje jemljemo zahteve staroselskih ljudstev in prebivalstva afriških korenin. Spodbujamo vlade, družbena gibanja, intelektualce, umetnike, kulturnice in kulturnike k izkoreninjenju femicida in ubijalskega heteropatriarhata. Zagovarjamo nedotakljivost telesa, ter pravico odločanja glede lastnega telesa. Zagovarjamo priznanje proste izbire glede spolne usmeritve.
Podpiramo mirovna pogajanja med vlado Republike Kolumbije in FARC-EP.

Ob dvestoti obletnici Pisma iz Jamajke obnavljamo pomen in veliko zgodovinsko vlogo geopolitične misli Simona Bolivarja, saj sta integracija in združevanje Latinske Amerike, o katerih je govoril leta 1815, dan danes še kako aktualna znotraj geopolitičnega dogajanja povezanega z imperializmom.

Cenimo trud Mreže intelektualcev in družbenih borcev za ohranitev človeštva, ki deluje neprekinjeno že celih dvanajst let. Kličemo k okrepitvi tega, za ohranitev kritične in emancipatorne misli ter za upor nadvladi kapitala, temeljnega mehanizma, katerega ustanovitelja sta bila Hugo Chavez in Fidel Castro.