
Tolminski žvižgači, smo skupina ljudi, ki nismo
nasilneži izgredniki in huligani, smo civilno gibanje z jasnimi smernicami –
smo borci za boljši jutri in veliki nasprotniki kapitalizma, v katerem vidimo
zlo za človeštvo, smo za družbeno ureditev, v kateri ni družbenih razredov, izkoriščevalskega
kapitala, ki človeku jemlje dostojanstvo: Mi smo Puntarji, kritiki današnjih družbeno-političnih razmer.
Zato
smo glasni in se ne strinjamo z oblastjo, zato protestiramo in se oglašamo na
vse anomalije in tudi žvižgamo, če je potrebno. Mi nismo sami sebi namen, kot
so nekatere politične stranke, mi smo glasen produkt sedanjega časa v katerem
nam država jemlje z ustavo dodeljene pravice. Zakaj?
Slovenski državljani že kar nekaj časa
živimo v norem času, v času, ko nas vladni ukrepi strašijo. Strahovi nas butajo
ob ostre čeri, saj v nekem daljšem obdobju še ne vidimo sprememb, ki bi nam
zagotavljale mirno starost, življenje brez mor in obilja solz. Res so to nora
leta!
Strašijo
nas delodajalci, sindikalisti, politiki in vsakdo, ki politizira kot poznavalec
svetovne gospodarske politike in seveda tudi domače – slovenske. Vsi ti
napovedovalci in poročevalci so črnogledi jasnovidci, glasniki zla in
pogrebniki nas siromakov, ki v obupu iščemo nekakšne rešitve – čudežno formulo,
ki pa je sploh ni. Preveč smo okupirani s strahovi, zato je težko dojeti
resnico. Nenehno se bojimo, da nam bodo vzeli vse in da bomo ostali brez
materialnih osnov za življenje. Zaradi tega živimo v negotovosti in nenehnem
strahu.
V
naši ljubi Sloveniji je vse postavljeno na glavo, vse gre narobe in vse, kar se
načrtuje je zanič. Kritiki z leve, ali desne, iz Evrope in še od kod dlje,
zaneseno in zaničljivo kritizirajo. Novinarji in razni analitiki trosijo
svarilne besede zla, ki jih podčrtujejo s predznakom konca. Vse te pametne
glave vse vedo, a kar je najhuje, naslajajo se ob naših težavah in nam z
nasmehi na obrazih žugajo in nekateri celo grozijo.
Le kdo jim daje to pravico?
V naši državi so se in se še vedno odvijajo
kriminalne zgodbe, v katerih nastopajo premeteni kriminalci in manj uspešni
organi pregona. Kriminalne združbe belih ovratnikov nenehno kujejo nove načrte,
kako naj v tuje finančne oaze prenesejo vse nakradeno premoženje, kako naj ga
skrijejo. Njihova pogoltna brezsrčnost uničuje slovensko gospodarstvo. Zaradi
podkupljivih posameznikov hira politični sistem in ranjeno ljudstvo. Pogoltneži
kradejo državo, naše skupno premoženje, socialo …
Le kdo jim daje to pravico?
Vse hočejo imeti pod nadzorom: zrak, vodo,
semena … Vse nam hočejo vzeti in s tem upravljati. Ne dovolijo nam, da bi se
obnašali v skladu z naravnimi zakoni, da bi sejali lastno seme, pili iz
naravnih domačih izvirov, dihali čist zrak. Vse nam hočejo vzeti, hočejo, da
bomo odvisni od njih, samo da bodo lahko služili velike denarje.
Le kdo jim daje to pravico?
Vzeli
so nam tovarne, nagnali so nas na cesto, vzeli so nam odločanje in vzeli so nam dušo. Kot lačne pse so nas
popeljali v pogoltni in nepošteni kapitalistični sistem in nam s pretvezo o
samostojni Sloveniji vzeli enakopravnost, socialno državo, brezrazredno družbo
... Veliko ljudi so pahnili v razred revežev in zaradi nepravilne politike
vodenja države in gospodarstva smo državljani postali brezpravna raja.
Zaradi kapitalističnih interesov smo
izgubili družbeno premoženje, ki so ga ustvarile delavske roke naših dedov,
očetov … Otroška želja po samostojni državi je botrovala, da smo pozabili na
spremembo družbenega sistema, ki so nam jo podtaknili – postali smo
kapitalistična družba, v kateri imata ceno samo kapital in dobiček. Iz nas so
naredili mezdne delavce z nizko plačo in še nižjo ceno. Postali smo tehnološki
višek in raja nezaposlenih, ki čaka na delo.
Le kdo jim je dal to pravico?
Pravljica o čudoviti deželi, kjer naj bi
se cedila mleko in med, kjer bi živelo srečno ljudstvo, se ni uresničila. V več
kot dvajsetih letih so samovšečni in pogoltni politični voditelji dovolili, da
je podedovano in pridelano bogastvo izginilo – poniknilo v žepih novih
lastnikov, tajkunov, ki so v procesu prehoda na nov družbeni red izkoristili
svoje kriminalne potenciale. Na »zakonit« način so kradli premoženje, prirejali
in ponarejali dokumente in na goljufiv način prevzemali nekoč uspešna podjetja.
Razvrednotili in uničili so razvijajoče se gospodarstvo in uničili so vse
človeške vrednote, ki so bile pridobljene v zgodovinskih obdobjih, ko so se
kalile ideje in želje po svobodi in samostojnosti. Nekoč svoboden delavski razred
je sedaj ponovno porinjen v »mezdni« odnos.
Takšno razmišljanje ni nostalgija po
včeraj, to je naš odziv na današnje razmere, na revščino, ki kriči in je vse
okoli nas. To je naš odziv na obubožano in izčrpano gospodarstvo, odziv na
brezpravnost družbe, na čas dvojnih meril in na obdobje, ko ljudje vladajoči
eliti nič več ne verjamemo in ne zaupamo.
Država Slovenija je bolna, vsi udje
politične oblasti imajo neozdravljivo bolezen – zelo je hudo: bolni so
voditelji, njihovi pomagači, bolni smo državljani. Vse je bolno in težko
ozdravljivo in to je slaba popotnica za naše vnuke.
Najhuje pa je, da smo postali hlapci
Evrope. Oni so tisti, ki nam narekujejo razvojno pot v naš propad.
Njihova politika pomoči je diktatorska, zato je nujno, da se je rešimo. Njihova
posojila so njihovo orodje s katerim nas hočejo pokončati. Zato je nujno:
Postanimo ustvarjalci lastne politike in rešujmo gospodarstvo z lastno pametjo
in lastnimi žulji! Evropa pa naj si s svojimi nasveti obriše rit.
Kdo bo rešil zmedeno ljudstvo? Janša,
Pahor, Cerar, Novi obraz istih oblastnikov? Morda Evropa? To niso naši
rešitelji, ker jim ne zaupamo.
Naš sedanji družbenoekonomski sistem je
neuporaben in neučinkovit, saj se naši voditelji in kapitalisti obnašajo kot
vsevedi. Njihov namen je največkrat usmerjen v zagotavljanje pogojev za njihove
materialne koristi. Zaradi tega smo državljani le brezpravna raja, s katero se
manipulira in dosega neke druge cilje. Pod krinko demokracije nam spodnašajo
tla pod nogami. Naša beseda je nepomembna, naša apatičnost in nepolitičnost, je
njihova zmaga in naš poraz.
Poštenje
je na preizkušnji. V naši politiki je preveč nastopačev, pridobitnikov, ki ne
vedo kaj je srčna kultura in etika obnašanja. Puntarji se zavedamo, da je človeku
treba vrniti človečnost.
Puntarji
se zavedamo, da kapitalistični družbeni red ni v korist človeštvu, namenjen je
za brezmejno grabljenje in ropanje človeka in narave. To pa je tisto, kar
največkrat kapitalisti nočejo vedeti, ker so zaslepljeni z željo po bogastvu in
izkoriščanju, ki ustvarja vedno višje dobičke. In naj nekdo reče, da ni treba
ukiniti kapitalizma, da ni treba zamenjati pravnih norm in da ni treba
spremeniti naše miselnosti?
Naši
ideali naj bodo svoboda, enakost pred zakonom, spoštovanje zakonov, neposredno
sodelovanje državljanov pri izvrševanju oblasti. Z vso odgovornostjo sodelujmo
pri oblikovanju državne organizacije in zavedajmo se, da oblast ne pripada
posamezniku, ali ozki skupini ljudi, oblast
pripada samo nam, kajti le mi smo suvereni nosilci oblasti. Vloga države pa naj bo predvsem v tem,
da nam zagotavlja družbeni mir in red ter ustrezno varuje naše prirojene
pravice: pravico do življenja, do osebne svobode, do enakosti ter do zasebne
lastnine.
Zavedajmo
se, da imamo trdne temelje, na katerih lahko zgradimo boljši jutri, bolj
pravičen svet. Imamo lastno državo, lastno ustavo, svoje ozemlje in smo
ljudstvo, ki ima svojo kulturo, želje in cilje.
Velikokrat
pozabljamo, da smo vsi državljani Republike Slovenije z ustavo zavezani, da
gradimo in ohranjamo družbo enakopravnih državljanov in da spodbujamo ter
razvijamo družbenoekonomske odnose, v katerih ni izkoriščanja človeka po
človeku.
To
naj bo izhodišče za graditev še bolj pravne in humane družbe. Najbolj pomembno
pa je, da postanemo v ustvarjanju svojih ciljev enotni in dosledni. Naša moč je
v poštenosti, človečnosti in odgovornosti. Imeti moramo skupne cilje, kajti ti nas bodo
povezali in naredili še bolj močne. Zanamcem
smo dolžni zgraditi državo, v kateri bodo lahko živeli dostojno življenje. Le
skupaj lahko poiščemo pot, ki nas bo osvobodila vseh spon, zaradi katerih so
nekateri lačni, nezadovoljni, nezaposleni ... Pomagajmo mladim ljudem, da ne
bodo zapuščali naše države, pomagajmo jim, da bodo verjeli v boljši jutri.
Ponudimo jim vse tisto, kar nosimo v svojih srcih: SVOBODNO SLOVENIJO, KI IMA
VIZIJO.
Puntarji
se zavedamo, da je današnji status Slovencev dokaj podoben razmeram v času
kmečkih uporov in obdobju pred 2. svetovno vojno, ko se je človek z orožjem
uprl takratnim vladajočim elitam. To je razlog, da v nas iskri želja po spremembi, po uporu. Moramo še marsikaj postoriti,
da bomo imeli zdrave odnose in vse možnosti za človeka dostojno življenje.
Najprej pa je treba človeku vrniti človečnost, ki se je izgubila v tem norem
neurju potrošništva in v nenehnem pehanju za imeti več. Tistim, ki živijo na robu zmožnosti za preživetje je
potrebno vrniti samozavest, bogatim pa je potrebno odpreti oči in iz njihovih
glav izbiti oholost, pomembnost in lažno večvrednost. Začrtati moramo novo pot,
ki bo slonela na moralnih vrednotah in zavedati se moramo, da je človek rojen
za ljubezen, ne za sovraštvo. Poštenje naj bo tisto, kar bo spreminjalo našo
misel in naj bo vodilo našega bivanja danes, jutri in vedno.
Gospodje
in tudi nekateri tovariši gospodje, vsi tisti, ki ste se zgražali nad našim
žvižganjem v Tolminu, zavedajte se, poglobite se vase, odkrijte resnico in
spoznali boste zmoto, da z vašim nastopom niste ravnali v prid Slovencem.
Poiskati se
mora skupno pot, kako na pomembna mesta postaviti prave ljudi.
PRIMORSKA - PUNTARSKA
