S temi ukrepi se na nek način potrjuje slutnja delavcev, da je namen uprave "prečistiti" podjetje in ga pripraviti za prodajo. Čiščenje dejansko pomeni, da se delavce, ki imajo daljši staž v podjetju in temu primerne socialne vezi, bodisi podredi ali osami. Nekatere se s tem prisili, da odidejo sami, nekateri so odpuščeni, drugi ponižani in ustrahovani. Hkrati se kadrovska struktura dopolnjuje z novimi ljudmi, ki še niso vpeti v okolje in, ki so pripravljeni sprejeti takšne pogoje, kot si jih je zamislila uprava. Predvsem pa se s tem celoten kolektiv onesposobi za kakršnokoli povezano delovanje. Delavce se tako prepoji s strahom in ponižnostjo.

Zaskrbljeni delavci:
"Po prihodu Gosaka, pa so se pričele množične spremembe na področju vodstvenega in vodilnega kadrovanja. V podjetje je prišlo, poleg Gosaka, še 6 novih ljudi, ki so zasedli direktorske stolčke, od prejšnjih je ostal le še direktor proizvodno tehničnega področja. Tako se je število direktorskih nazivov močno povečalo. Gosak je s kadrovanjem nadaljeval tudi na nižjih nivojih menedžmenta. Te kadre je prav tako iskal izključno izven podjetja, saj je, brez kakršnekoli preverbe, javno oznanil, da v podjetju ni znanja za ta delovna mesta. To je seveda popoln absurd in neresnica, s katero je ponovno onemogočil napredovanje sposobnim zaposlenim in vsem tistim, ki izpolnjujejo tako izobrazbene, kot splošne ter funkcionalne zahteve in nimajo primernega delovnega mesta."

"Naj omenimo tudi, da je bilo v podjetju tudi nekaj dokazano odličnih kadrov ( npr. v marketingu ), ki pa so, zaradi prihoda novega kadra, izgubili to delovno mesto in bili , bodisi prerazporejeni na drugo delovno mesto, bodisi odpuščeni iz poslovnih razlogov. S prihodom številnih novi kadrov, pa je precej ljudi moralo zapustiti podjetje. Nekaj ljudi po t.i. mehki varianti, torej predčasna upokojitev, nekaj iz poslovnih razlogov, bila pa so tudi odpuščanja ljudi iz krivdnih razlogov – gre za male ljudi, ki so morali najeti advokate zaradi neupravičenosti odpustitve."

Uprava:
" V družbi Paloma ima danes delo 763 sodelavcev, samo lani smo se dodatno okrepili za 64 novih sodelavcev. Paloma je v procesu prestrukturiranja, potrebna je reorganizacija na različnih segmentih. Na nekaterih poslovnih segmentih je kadra premalo, na drugih preveč. V teh primerih vedno najprej iščemo rešitve znotraj podjetja. Iz krivdnih razlogov je iz podjetja odšel en zaposleni."

V sindikatu ob tem trdijo, da je vse v najlepšem redu. Od decembra 2013 pa vse do nedavnega nastopa nove službe na čelu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je bil Janez Posedi, predsednik sindikata Pergam v odhajanju, tudi član nadzornega sveta družbe Paloma. Dolgoletna predsednica sindikata Paloma Pergam, Nives Hrovat, pa naj bi bila njegova desna roka tudi pri sklepanju panožne pogodbe med socialnimi partnerji. Vse navedbe zaskrbljenih delavcev, predsednica sindikata zanika. Najbolj od vsega pa jo moti anonimnost pisma, ki so ga delavci pomenljivo naslovili z "DIKTATURA". Očitno je sindikat Pergam na tem področju izjema in v svojem delovanju ne spoštuje enega od temeljnih principov delovanja sindikalnih gibanj, da naj sindikat svojim članom zagotavlja anonimnost pri tem, ko se ti za svoje pravice spopadajo z upravo in lastniki. Prav zato, da lahko govorijo v imenu delavcev, ki te zaščite nimajo, so sindikalni zaupniki zakonsko in tudi v kolektivnih pogodbah dodatno zaščiteni.

Eden od glavnih očitkov zaposlenih se nanaša na mobing, ki so ga deležni v podjetju, na neupravičeno odpuščanje, premeščanje. Mar v takšnem okolju predsednica sindikata od ustrahovanih delavcev pričakuje, da se bodo pod pritožbe podpisali z imenom in priimkom?

Zaskrbljeni delavci:
"Pričele so se blokade informacij, popolno ignoriranje vseh pobud, predlogov in pritožb zaposlenih. Dogajajo se kršitve zakonov (ZDR, ZSDU), kršitve pravilnikov ( pravilnik o notranji organiziranosti družbe in sistemizaciji delovnih mest…), kršitve participacijskega dogovora. Z zaposlenimi se, medsebojno neurejene zadeve rešujejo kar preko novih pravnih zastopnikov podjetja, advokatske družbe Soklič iz Celja. Pri tem se absolutno ne ozirajo na ekonomsko situacijo ali socialno stisko zaposlenih, niti jih ne zanimajo ponujene rešitve s strani zaposlenih, pač pa uporabljajo  (ne)pravne grožnje."

Sindikat:

"Sindikat tudi ne more komentirati pavšalnih navedb o kršitvah internih pravilnikov, pravilnikov o sistemizaciji delovnih mest, ignoriranju pritožb in primerov, glede katerih na sindikat ni prispela nobena prijava ali pritožba, da bi sindikat lahko zadevo preveril."

Medtem, ko predsednica sindikata izpostavlja prednosti nove podjetniške kolektivne pogodbe, pa zaposleni ugotavljajo, da je precej več sprememb, ki naj bi upravi olajšale nadzor nad sindikalnim delovanjem zaposlenih in pripravo podjetja na privatizacijo. Opozarjajo na le nekatere točke, s katerimi je nova kolektivna pogodba oslabila položaj delavcev in v precejšnji meri zmanjšala predhodno pridobljene pravice:

• V novi pogodbi so umaknjeni pogoji za razporejanje delavcev v izjemnih pogojih, iz kraja v kraj, k drugemu delodajalcu, razporejanje invalida, o delu na domu...
• Delo preko polnega delovnega časa in nočno delo ni opredeljeno, pač pa se to področja sedaj v celoti prepušča pravilniku, ki je določen s strani uprave.
• Prenehanje pravic do odsotnosti iz dela z nadomestilom: za razliko od prej, sedaj delavec izgubi pravico do odsotnosti iz dela zaradi lastne poroke (prej 2 dni), zaradi poroke otroka (prej 1 dan), oče ob rojstvu otroka (prej 2 dni), smrti bratov sester, starih staršev in zakončevih staršev (prej 1 dan), zaradi selitve delavca v interesu delavca (prej 1 dan).
• Ukinjene so vse pravice do odsotnosti brez povrnitve nadomestila, kot so neodložljivi osebni opravki, nega družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna, zdravljenje na lastne stroške in podobno.
• Občutno zmanjšanje pravic do letnega dopusta, kar je edina izguba, ki jo predsednica sindikata priznava z besedami "nekoliko pa se je zmanjšalo število dni letnega dopusta, vendar postopoma v prehodnem obdobju do leta 2017". Nekateri delavci lahko z novo pogodbo izgubijo tudi do 5 dni dopusta. Za en dan se dopust zmanjša za stalen razpored dela v šestih delovnih dneh po 7 ur in za stalno popoldansko delo. Po novem delavcu pripada dodaten dan vsakih 9 let delovne dobe, prej vsakih 5 let.  
• Kolektivna pogodba ukinja določilo, da se upravičeno neizkoriščen dopust nadomesti v višini 110% siceršnje plače.
• Umaknjena so določila, ki opredeljujejo dodatek za dežurstvo (20%), dodatek za delo preko polnega delovnega časa (50%), dodatek za vpoklic na delo (15%).
• Umaknjena so določila, ki opredeljujejo nadomestila plač za odsotnost iz dela (zaradi napotitve na izobraževanje v interesu družbe, poklicne bolezni, bolezni, nesreče pri delu...)
• Za približno tretjino se je zmanjšala solidarnostna pomoč v obliki denarja v primeru smrti delavca.
• Prehod na nov plačni model sicer res zagotavlja, da se v mesecu prehoda masa plač ne sme znižati, z ničemer pa ne omejuje nižanje mase plač v mesecu po prehodu.
• Izpuščena so določila, ki so v stari pogodbi določala odpovedni rok.
• Prav tako so izginile določbe o pogodbeni kazni za nezakonito prenehanje delovnega razmerja.
• Sindikalnim zaupnikom so se za 50% zmanjšale pravice do plačanih ur za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven družbe.
• Predsednik sindikata po novem nima več zagotovljenega mesta na sejah organov družbe. Kar kaže na to, da sta oba predstavnika zaposlenih, tako predsednica sindikata kot predsednik Sveta delavcev v celoti izločena iz upravljanja družbe.

Zaskrbljeni delavci:
"Predsednici sindikata je po »težkem« pogajanju uspelo ohraniti izjemno dobro plačano delovno mesto predsednika sindikata, z vsemi bonitetami in imuniteto, ni ji pa uspelo zadržati nekaj pravic delavcev. Nova kolektivna pogodba je izdatno slabša v korist delavcev od prejšnje. Uprava še naprej kadruje netransparentno, odloča brez vednosti delavcev in socialnih partnerjev, ki so o odločitvah seznanjeni brez kakršnegakoli prejšnjega posvetovanja."

Sindikat:
"V zvezi z očitki o kadrovanju v podjetju poudarjamo, da kadrovska politika ni pristojnost sindikata in se sindikat v podjetju tudi nikoli ni vmeševal v kadrovanje ali upravljanje podjetja, vsekakor pa smo v primerih, ko je prišlo do kršitev ZDR, kolektivne pogodbe oz. drugih aktov primerno ukrepali. Enako velja za primere, ko zaposleni prijavijo kršitev. Vsak član sindikata ima pravico do brez plačnega pravnega zastopanja, v kolikor smatra, da so mu kršene pravice, tako v razmerju do delodajalca, kot tudi v postopkih na sodišču, v kolikor seveda člani želijo, da jih zastopa pravna služba oz. pravnik sindikata. Prvenstvena naloga sindikata je varovati in ščititi pravice zaposlenih, ob tem pa velja poudariti, da Sindikat ni soupravljalski organ."

Na očitke o mobingu je uprava v svojem odgovoru zelo skopa. Grožnja z odpuščanjem v primeru, da bi delavci doma ali kjerkoli drugje govorili o stanju v podjetju, seveda presega varovanje osebnih podatkov na kar se sklicuje kadrovska direktorica. Hkrati pa ne zanika, da bi bila navedba njenega nagovora zaposlenim resnična.

Zaskrbljeni delavci:
"V samem začetku vladanja je uprava izvedla raziskovalno nalogo o zadovoljstvu delavcev v podjetju. Rezultatov te naloge zelo dolgo ni bilo moč dobiti v vpogled zaposlenim, kasneje ugotovljeni rezultati pa so med zaposlenimi sprožili močne dvome o verodostojnosti le-te. Kmalu je postalo zelo jasno, da uprava poskuša popolnoma spremeniti uzance, organizacijsko kulturo v podjetju. Vidik  zadovoljstva zaposlenih ni več igral nobene vloge."

"Kadrovska služba na čelu s Kirbiševo, grozi zaposlenim, da ne smejo nikjer in z nikomer ( niti doma, je bilo dobesedno rečeno ), govoriti o podjetju. Jasno je, da zaposleni poslovnih skrivnosti sploh ne poznamo, vendar je strogo prepovedano govoriti karkoli o podjetju, saj bodo posledice odpuščanje."

Kadrovska direktorica v ločenem odgovoru:
"Glede na neposredne očitke osebno name želim poudariti, da je varovanje osebnih podatkov posebej pomembno, zato zaposlene vedno opozorim, da upravljajo z občutljivimi podatki, katerih razkritje lahko škoduje posameznikom. Kot družba moramo ravnati v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov in z varovanjem poslovne skrivnosti iz kakršnekoli pogodbe."

Kaj pravzaprav zahtevajo zaskrbljeni delavci in kaj po drugi strani želi uprava? Zaskrbljeni delavci želijo predsvem ohraniti svoja delovna mesta, vpliv na poslovanje podjetja in dosežene pravice. Ne želijo si novih lastnikov, še posebej ne na način, da se posamezne funkcije podjetja ukinja in prenaša na osebe oziroma podjetja, ki so tako ali drugače povezana z upravo. Medtem uprava pripravlja teren za privatizacijo. Po poročanju medijev, se za nakup 71% delnic Palome, ki so v lasti države, odločata poljski finančni sklad Abris Capital, ki je edini imela možnost opraviti skrben pregled in slovaška družba Slovak Hygienic Paper (SHP) oziroma njen lastnik Eco Invest. Slednji ponuja več od Abrisa. Trenutno se ponudbe gibljejo okoli 26 milijonov evrov. V vmesnem času je Abris uspel prevzeti konkurenčno podjetje Pehart Group iz Romunije, kar pod vprašaj postavlja število delovnih mest, ki bi jih Abris ohranil v Sloveniji. Prav lahko se ponovi scenarij Tobačne, ko je bila tehnologija, oprema in blagovna znamka preseljena v tujino, domača delovna mesta pa za vedno izgubljena. Vprašljiva je tudi ekonomska smiselnost prodaje podjetja, ki posluje z dobičkom s katerim lahko v vsega nekaj letih pokrije predvideno kupnino. Samo v prvem četrtletju letošnjega leta je Paloma dosegla 21 milijonov evrov prihodka iz prodaje in od tega 400.000 evrov čistega dobička. V preteklem letu je Paloma ustvarila 2,6 milijonov evrov dobička. Vsekakor rezultat za katerega je potrebno v prvi vrsti pohvaliti kolektiv in tudi vodstvo podjetja, po drugi strani pa resno razmisliti o smiselnosti prodaje tako uspešnega podjetja.

Letošnje in morda še prihodnje leto bo za podjetje zagotovo prelomno. Ali se bo predstavnik večinskega lastnika, torej vlada Republike Slovenije, držala načrta in brez kakršnekoli resne strategije prodala tudi to podjetje z več kot 140 let tradicije? Ali bodo posledično člani uprave in nadzorniki bolj kot za uspešnost poslovanja skrbeli za osebni interes in iskali kupca, ki bo pripravljen najbolje poskrbeti prav za njih, usodo zaposlenih, tehnologijo in trg pa bodo prepustili na milost in nemilost novega lastnika za katerega se že v naprej ve, da ima željo predvsem po prevzemu blagovne znamke, tehnologije in trga, hkrati pa poslovno gledano dolgoročno nima nikakršne potrebe, da ohranja proizvodnjo in delovna mesta v Sladkem vrhu? Ali bosta sindikat in Svet delavcev začela skrbeti za interes zaposlenih in prekinila prakso obeh sedanjih predsednikov, da se udinjata tistemu, ki ju plačuje, poslanstvo zaradi katerega sta bila izvoljena pa zanemarjata? In ne nazadnje, bodo zaposleni čakali kot so čakali zaposleni v Tobačni, Heliosu in drugje, kjer je bil najprej onemogočen vsak resen upor delavcev, nato izvedena privatizacija, temu pa je sledilo izčrpavanje podjetij, ukinjanje pravic zaposlenih, izguba delovnih mest in na koncu prenos tehnologije v okolja s cenejšo delovno silo?