V zadnjem desetletju tudi v Sloveniji vse več ljudi spoznava, da smo sredi enega največjih spopadov, ki jih je kadarkoli doživelo človeštvo. Dobro organiziran razred poslovnežev in lastnikov kapitala ustvarja "novi svetovni red". V blišču neonskih luči, bogato obloženih trgovin in poslovnih priložnosti za slehernika smo pristali na razkroj socialne države, uničenje gospodarstva in predvsem na prevlado pohlepa in individualizma nad socialnim čutom, nad skupnostjo. Spregledali smo vsa opozorila. Zanašali smo se na mantro gospodarske rasti in kot veljavno sprejeli ekonomsko psevdoznanost, ki je podprta s kapitalom oblastnikov širila ideologijo neoliberalizma. Iz spanca nas ni zdramil propad podjetij, odpuščanje delavcev, vse bolj prisotna revščina. Bili smo zaposleni z ustvarjanjem lastne blaginje, z iskanjem poslovne priložnosti. Našega čuta za sočloveka ni predramil niti izbris več tisoč naših rojakov iz registra stalnih prebivalcev niti ukinitev bančnih računov varčevalcem iz nekdaj bratskih republik in zaplemba njihovega privarčevanega denarja v "naši" Ljubljanski banki. Verjeli smo v modrost in dobronamernost politikov, zanašali smo se, da bodo vsakokratne volitve prinesle spremembo. Nismo se predramili niti, ko so neonacisti in klerofašisti dvignili glavo in začeli postavljati spominske table sodelavcem okupatorja v drugi svetovni vojni, spreminjati imena trgov in ulic, potvarjati zgodovinske knjige, boj naši staršev, babic in dedov za samostojnost in samobitnost naroda in osvoboditev izpod jarma tujcev pa so začeli označevati kot totalitarizem, kot zločin. Bili smo ujeti v lastnih navideznih potrebah in plehki želji po imeti več.

Šele ko je zaradi nebrzdanega nepotizma in samovolje novih oblastnikov zavrelo v Mariboru, mestu heroj, se je kot iz morastih sanj prebudila celotna družba. Vstajništvo je v nekaj mesecih doseglo neverjetno podporo tudi do 80 % vseh anketirancev. Ljudje so hlepeli po spremembah. Nismo pa vedeli, ne kako in ne kaj. Skozi vstajniško vrenje so se začele oblikovati nove ideje. Mnogi izmed nas smo se prvič resno vprašali, kaj je socializem, kaj je neposredna demokracija, kaj je univerzalni temeljni dohodek, participatorni proračun. Začeli smo se ukvarjati z ustrojem samega kapitalizma, z drugo platjo politike, strankarskega sistema, z mehanizmi Evropske unije, s cilji in metodami neoliberalizma. Hkrati pa smo se začeli spoznavati med seboj, oblikovati zavezništva, odkrivati tiste, ki jim je postalo vstajništvo posel, priložnost za dosego osebnih ciljev.

Čeprav je bil vstajniški duh tudi v Sloveniji zapeljan v samorazkroj po vzorcih in metodah naveze Canvas-Stratfor*, kar se je potrdilo šele nekaj mesecev po zatonu najbolj burnega obdobja vstajništva v Sloveniji, pa so ideje ostale, prav tako smo ostali ljudje, ki smo vedeli, kaj hočemo in kako to doseči.

Začetki današnjega puntarstva segajo v oktober 2012, v čas prvih Mariborskih vstaj, ki so se jih udeležili Tolminski Puntarji. V začetku aprila 2013 se je tako zbrala skupina vstajnikov iz večjega dela Primorske in se odločila, da na skupnih vrednotah in različnih izkustvih prične graditi široko ljudsko gibanje. Nastali so Primorski Puntarji. Zaradi spoštovanja naše različnosti in upoštevanja potrebe po mnogoterosti delovanja civilne družbe smo se opredelili kot združenje avtonomnih posameznic, posameznikov in skupin.

Ob ustanovitvi smo vedeli predvsem, česa nočemo in proti čemu se borimo. Postavili smo načela, zajeta v našem 3x NE:

NE FAŠIZMU, ki je bil že enkrat premagan, a zopet dviga glavo

NE NACIONALIZMU, ki je zlo in deli narode, deli ljudi, da se ne morejo upreti resničnemu sovražniku; in

NE NEOLIBERALIZMU, ki je ta resnični sovražnik človeštva in narave. Sovražnik, ki skozi luči, iluzije in obljube izkorišča pohlep posameznika kot orodje našega kolektivnega zasužnjevanja.

 

Delujemo lokalno in se hkrati povezujemo z vsemi sorodnimi skupinami doma in v tujini. Zavedamo se majhnosti našega planeta in groženj, ki jih predstavlja politika "novega svetovnega reda". Ne sprejemamo prihodnosti, ki nas čaka ob nadaljnjem uničevanju okolja, privatizaciji naravnih virov, globalizaciji proizvodnih zmogljivosti in kulture, uničevanju javnih sistemov, kot so zdravstvo, šolstvo, sociala, varnost. Ne dovolimo nadaljnje razprodaje slovenskih podjetij, bank, infrastrukture in ustanov, ki smo jih gradili mi vsi, državljanke in državljani Slovenije. Gre za našo prihodnost in prihodnost naših otrok in prav zato gradimo skupnost na temelju vključevanja. Prizadevamo si za aktivno državljanstvo, za soodločanje vseh prebivalcev četrtnih in vaških skupnosti, občin, regij in države. Zavzemamo se za vzpodbujanje zadružništva in za uvedbo delavskega soodločanja.

Naša temeljna načela in odnos do družbe je izražen v naslednjih geslih:

Ponosen sem, da sem socialist!

Ponosen sem, da spoštujem vrednote upora, punta in narodno osvobodilnega boja!

Ponosen sem, da ljubim svojo domovino!

Ponosen sem, da sanjam boljši svet!

Verjamemo, da skupaj lahko spremenimo sebe, družbo in državo, ker imamo odgovor in rešitev za vsako vprašanje:

Oblast ljudstvu skozi mehanizme ljudskega odločanja. Morda res vsak izmed nas ne ve vsega, a skupaj vemo veliko in zakaj bi potem o nas odločali zgolj nekateri? Stranke ne smejo upravljati države, ker država smo ljudje.

Medsebojna pomoč in sodelovanje sta temelja človeške družbe. Zato bomo krepili javno zdravstvo, javno šolstvo, prostovoljstvo, medčloveško pomoč, socialno državo in vse druge javne storitve.

Država je naša last. Zato naj dela v dobro ljudi in ne po diktatu peščice.

Delavci naj bodo deležnik v podjetjih in kmetje naj bodo gospodarji svoje zemlje. Država naj vzpodbuja zadružništvo, delavske prevzeme podjetij in doseže odgovornost lastnikov in upraviteljev. Strokovno delo naj opravijo strokovnjaki in ne strankarski veljaki.

Ni prav, da ljudje vračamo kredite, ki so napolnili zasebne žepe. Imamo ustavo in zakone, imamo sodstvo in organe pregona. Naj opravijo svoje delo in povrnejo, kar nam je bilo odvzeto, krivce pa kaznujejo. Opravili bomo revizijo vseh procesov lastninjenja.

 

"Vojno proti delavstvu je potrebno razumeti kot pravo vojno. Še posebej po tem, ko se je oblikoval razred poslovnežev, ki se je poenotil v skupni razredni zavesti. Že dolgo sebe vidijo kot bojevnike v razrednem boju zoper delavstvo, hkrati pa si prizadevajo, da tega vsi ostali ne bi prepoznali."

Noam Chomsky (prosti prevod)

 

Puntarji od svoje ustanovitve delujemo znotraj civilne družbe, povezujemo se z drugimi organizacijami in prevzemamo pobudo ter tvorno pomagamo pri izvedbi različnih izrazov aktivnega državljanstva.

 

Naše gibanje se je kmalu po ustanovitvi razširilo s Primorske v osrednjo Slovenijo, kjer smo ustanovili Ljubljanske Puntarje, nato Gorenjske Puntarje, začeli smo vzpostavljati regijsko organizacijo v Mariboru in pred kratkim tudi v Pomurju. V mesecu oktobru pa smo na področju Dolenjske in Bele Krajine ustanovili močno regijsko organizacijo z več deset člani. Po prvem letu neformalnega delovanja, smo v začetku letošnjega leta vzpostavili formalno obliko gibanja, ki je organizirano kot civilna iniciativa. Povezujemo se in delujemo skupaj z vrsto drugih vstajniških skupin ter civilnih in družbeno političnih organizacij. Zavedamo se, da lahko družbo spremenimo le, če spremenimo družbeno zavest, začenši z nami samimi in preko drugih posameznic, posameznikov, vse do vzpostavitve novega, pravičnejšega in bolj prijaznega ustroja celotne družbe.

 

Med naše najbolj izpostavljene akcije, na katere smo izjemno ponosni, saj so v ljudeh prebudile odobravanje, čut za skupnost, idejam socializma in neposredne demokracije pa so izborile prostor tudi v medijih, štejemo:

·        Obnovitev in ohranjanje spominskega napisa Tito na Sabotinu.

·        Upor zoper ponovno organizacijo domobranskih enot v Rovtah in uničevanje spomenikov padlim partizanom. Zoper organizatorje proslave v čast domobranstvu v Rovtah smo skupaj z drugimi aktivisti podali kazensko ovadbo pod katero se je osebno podpisalo več tisoč ljudi.

·        Komemoracijo in počastitev žrtev druge svetovne vojne ob spomeniku padlim partizanom in aktivistom Osvobodilne fronte v Grahovem na dan proslave ob postavitvi groteskne strukture, ki slavi okupatorja in njegove sodelavce, s čimer smo opozorili na nesprejemljivost postavljanja obeležij narodnim izdajalcem, še posebej, če so na teh obeležjih neresnične oznake, ki žalijo partizanski boj in ponižujejo slovenski narod.

·        Organizirali smo več deset protestov, med drugim lanski protest za 29. oktober v Ljubljani in Novi Gorici in letošnji antifašistični shod. Protestiramo proti privatizaciji slovenskega gospodarstva, proti načrtnemu rušenju ugleda sodišč v korist nosilcem javnih funkcij, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi korupcije.

·        Vzpodbujamo množično vlaganje kazenskih ovadb zoper neznane storitve v jasno določenih kaznivih dejanjih zoper nekdanje družbeno, sedaj državno premoženje. Dokazi, ki jih preiskovalni organi sami ne morejo pridobiti, sedaj prihajajo od vsepovsod in prve tovrstne kazenske ovadbe, utemeljene na podanih ovadbah in pridobljenih dokazih, že postajajo predmet resne preiskave.

·        Še posebej smo ponosni na zbiranje pomoči za žrtve poplav na Hrvaškem, v Bosni in v Srbiji. Odzvali smo se med prvimi in po vseh krajih Primorske zbrali ter v lastni režiji odpeljali prizadetim preko 40 ton pomoči. Zbiranje in priprava pomoči se nadaljuje. V septembru so naši člani in simpatizerji osebno dostavili pošiljko postelj, vzmetnic in drugega pohištva in jih razdelili nesrečnim družinam, ki so v poplavi izgubile še tisto borno premoženje, ki jim ga ni odvzela vojna vihra in pustošenje novih neoliberalnih oblastnikov.

 

Letos smo se kot del Združene levice podali na predčasne državnozborske volitve, kjer smo nastopili s štirimi kandidati. Trije izmed njih kot neodvisni in ena kandidatka kot članica stranke IDS. Njihovo kandidaturo in kandidaturo ostalih predstavnikov Združene levice smo v krajih, kjer smo prisotni, podprli z množičnim delom naših aktivistov. Brez zunanjih sredstev, zgolj z lastnim delom in zanosom ob spreminjanju političnega prostora, smo pripomogli k veliki simbolični in zgodovinski zmagi Združene levice in ideje socializma. Verjamemo, da gre zgolj za prvi korak. Sile kontinuitete, uslužbenci svetovnih oblastnikov, se podajajo v neizprosen boj za preostalo premoženje, ki je še v lasti ljudstva. Prodajajo se zadnja podjetja, s tem pa nepovratno uničuje na tisoče delovnih mest. V teh prodajah bo uničeno slovensko znanje, procesi, patenti. Tujec bo ob pomoči domačih izdajalcev postavil svojo upravo, ki bo poskrbela, da bo ustvarjena presežna vrednost odtekala v tujino, v davčne oaze. Obubožana država pa ne bo mogla vzdrževati javnih storitev, ki bodo žrtev naslednjega vala privatizacije. Navidezni boj za pravice upokojencev bo klonil pred preprostim dejstvom, da domače ustvarjalnosti enostavno ne bo več, tuje finančne ustanove pa bodo zaprle kreditne tokove v trenutku, ko bo interes po javnih storitvah pravšenj. Naslednja in verjetno najpomembnejša prevzemna tarča bo voda, gozd in drugi naravni viri. Da ne gre za pretiravanje, kaže primer Grčije, kažejo primeri držav v Južni Ameriki in drugje po svetu.

V tem trenutku, daleč od oči javnosti potekajo pogajanja za oblikovanje čezatlantskih trgovinskih sporazumov, znanih kot TISA, TTIP. Delna vsebina sporazumov je v javnost prišla po zaslugi ljudi, ki še imajo vest in so besedilo posredovali aktivistom. Sporazum med drugim določa, da še pet let po uveljavitvi države podpisnice vsebine ne smejo posredovati v javnost. Skladno s sporazumom bodo korporacije upravičene do prostega trgovanja ne glede na lokalno zakonodajo in če bo ta preprečevala njihov tržni interes, bodo morale države iz davkoplačevalskega denarja korporacijam poplačati pričakovan dobiček.

 

Edina rešitev, da se zaustavi neizmerni pohlep neoliberalizma in onemogoči vzpon fašizma na globalni ravni, je povezovanje ljudi. Ne političnih, finančnih in gospodarskih elit, pač pa ljudi, slehernikov, ki so v sedanjem sistemu prezrti, ki jim je skozi zlorabo zakonov in demokratičnih mehanizmov odvzet glas in možnost soodločanja o skupnem. Ponovno moramo izgraditi razredno zavest delavstva, pri čemer smo delavci vsi tisti, ki svoje preživetje ustvarjamo s svojim delom, naši svojci, tisti, ki so svoje že oddelali in tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo delati. To smo delavci, redno in občasno zaposleni, prekerci in samozaposleni, tisti lastniki podjetij, ki so svoje podjetje ustvarili s poštenim delom, kmetje, upokojenci, študenti, brezposelni, tisti, ki prejemajo socialno pomoč. To je naš skupni boj za socialne pravice, za delavsko upravljanje podjetij, za zadružništvo, za javne storitve, za neposredno demokracijo, za spoštovanje sočloveka, za pravice posameznika in pravice skupin, za mednarodno povezovanje ljudi na osnovi skupnih idej, za SOCIALIZEM.

*  Canvas (Center for Applied Nonviolent Action and Strategies) so v Beogradu ustanovili nekdanji člani srbskega Otpora. Zasnovan je bil za širjenje metod nenasilnega boja zoper represivne režime. Sčasoma je Canvas postal globalno "podjetje", ki je usmerjalo vstaje in revolucije v preko petdesetih državah.

* Stratfor je zasebna globalna obveščevalna agencija s sedežem v Austinu, prestolnici ameriške države Teksas. Leta 1996 jo je ustanovil George Friedman, najvidnejši ideolog neoliberalizma.

* Wikileaks je sredi leta 2013 ob izreku izjemno stroge zaporne kazni aktivistu Jeremyju Hammondu razkril sodelovanje Stratforja in Canvasa pri organizaciji in usmerjanju vstaj, razkrivanju podatkov o aktivistih ter uničevanju naprednih organizacij, ki bi utegnile ovirati globalno prevlado neoliberalizma.