V zadnjem
desetletju tudi v Sloveniji vse več ljudi spoznava, da smo sredi enega
največjih spopadov, ki jih je kadarkoli doživelo človeštvo. Dobro organiziran
razred poslovnežev in lastnikov kapitala ustvarja "novi svetovni red".
V blišču neonskih luči, bogato obloženih trgovin in poslovnih priložnosti za
slehernika smo pristali na razkroj socialne države, uničenje gospodarstva in
predvsem na prevlado pohlepa in individualizma nad socialnim čutom, nad
skupnostjo. Spregledali smo vsa opozorila. Zanašali smo se na mantro
gospodarske rasti in kot veljavno sprejeli ekonomsko psevdoznanost, ki je
podprta s kapitalom oblastnikov širila ideologijo neoliberalizma. Iz spanca nas
ni zdramil propad podjetij, odpuščanje delavcev, vse bolj prisotna revščina.
Bili smo zaposleni z ustvarjanjem lastne blaginje, z iskanjem poslovne priložnosti.
Našega čuta za sočloveka ni predramil niti izbris več tisoč naših rojakov iz
registra stalnih prebivalcev niti ukinitev bančnih računov varčevalcem iz
nekdaj bratskih republik in zaplemba njihovega privarčevanega denarja v
"naši" Ljubljanski banki. Verjeli smo v modrost in dobronamernost
politikov, zanašali smo se, da bodo vsakokratne volitve prinesle spremembo.
Nismo se predramili niti, ko so neonacisti in klerofašisti dvignili glavo in
začeli postavljati spominske table sodelavcem okupatorja v drugi svetovni vojni,
spreminjati imena trgov in ulic, potvarjati zgodovinske knjige, boj naši
staršev, babic in dedov za samostojnost in samobitnost naroda in osvoboditev
izpod jarma tujcev pa so začeli označevati kot totalitarizem, kot zločin. Bili
smo ujeti v lastnih navideznih potrebah in plehki želji po imeti več.
Šele ko
je zaradi nebrzdanega nepotizma in samovolje novih oblastnikov zavrelo v
Mariboru, mestu heroj, se je kot iz morastih sanj prebudila celotna družba.
Vstajništvo je v nekaj mesecih doseglo neverjetno podporo tudi do 80 % vseh
anketirancev. Ljudje so hlepeli po spremembah. Nismo pa vedeli, ne kako in ne
kaj. Skozi vstajniško vrenje so se začele oblikovati nove ideje. Mnogi izmed
nas smo se prvič resno vprašali, kaj je socializem, kaj je neposredna
demokracija, kaj je univerzalni temeljni dohodek, participatorni proračun.
Začeli smo se ukvarjati z ustrojem samega kapitalizma, z drugo platjo politike,
strankarskega sistema, z mehanizmi Evropske unije, s cilji in metodami
neoliberalizma. Hkrati pa smo se začeli spoznavati med seboj, oblikovati
zavezništva, odkrivati tiste, ki jim je postalo vstajništvo posel, priložnost
za dosego osebnih ciljev.
Čeprav je
bil vstajniški duh tudi v Sloveniji zapeljan v samorazkroj po vzorcih in
metodah naveze Canvas-Stratfor*, kar se je potrdilo šele nekaj mesecev po
zatonu najbolj burnega obdobja vstajništva v Sloveniji, pa so ideje ostale,
prav tako smo ostali ljudje, ki smo vedeli, kaj hočemo in kako to doseči.
Začetki današnjega
puntarstva segajo v oktober 2012, v čas prvih Mariborskih vstaj, ki so se jih
udeležili Tolminski Puntarji. V začetku aprila 2013 se je tako zbrala skupina
vstajnikov iz večjega dela Primorske in se odločila, da na skupnih vrednotah in
različnih izkustvih prične graditi široko ljudsko gibanje. Nastali so Primorski
Puntarji. Zaradi spoštovanja naše različnosti in upoštevanja potrebe po
mnogoterosti delovanja civilne družbe smo se opredelili kot združenje
avtonomnih posameznic, posameznikov in skupin.
Ob
ustanovitvi smo vedeli predvsem, česa nočemo in proti čemu se borimo. Postavili
smo načela, zajeta v našem 3x NE:
NE
FAŠIZMU, ki je bil že enkrat premagan, a zopet dviga glavo
NE
NACIONALIZMU, ki je zlo in deli narode, deli ljudi, da se ne morejo upreti
resničnemu sovražniku; in
NE
NEOLIBERALIZMU, ki je ta resnični sovražnik človeštva in narave. Sovražnik, ki
skozi luči, iluzije in obljube izkorišča pohlep posameznika kot orodje našega
kolektivnega zasužnjevanja.
Delujemo
lokalno in se hkrati povezujemo z vsemi sorodnimi skupinami doma in v tujini.
Zavedamo se majhnosti našega planeta in groženj, ki jih predstavlja politika
"novega svetovnega reda". Ne sprejemamo prihodnosti, ki nas čaka ob
nadaljnjem uničevanju okolja, privatizaciji naravnih virov, globalizaciji
proizvodnih zmogljivosti in kulture, uničevanju javnih sistemov, kot so
zdravstvo, šolstvo, sociala, varnost. Ne dovolimo nadaljnje razprodaje
slovenskih podjetij, bank, infrastrukture in ustanov, ki smo jih gradili mi
vsi, državljanke in državljani Slovenije. Gre za našo prihodnost in prihodnost
naših otrok in prav zato gradimo skupnost na temelju vključevanja. Prizadevamo
si za aktivno državljanstvo, za soodločanje vseh prebivalcev četrtnih in vaških
skupnosti, občin, regij in države. Zavzemamo se za vzpodbujanje zadružništva in
za uvedbo delavskega soodločanja.
Naša
temeljna načela in odnos do družbe je izražen v naslednjih geslih:
Ponosen sem, da sem socialist!
Ponosen sem, da spoštujem vrednote upora, punta in
narodno osvobodilnega boja!
Ponosen sem, da ljubim svojo domovino!
Ponosen sem, da sanjam boljši svet!
Verjamemo,
da skupaj lahko spremenimo sebe, družbo in državo, ker imamo odgovor in rešitev
za vsako vprašanje:
Oblast ljudstvu
skozi mehanizme ljudskega odločanja.
Morda res vsak izmed nas ne ve vsega, a skupaj vemo veliko in zakaj bi potem o
nas odločali zgolj nekateri? Stranke ne smejo upravljati države, ker država smo
ljudje.
Medsebojna pomoč in
sodelovanje sta temelja človeške družbe. Zato bomo krepili javno zdravstvo, javno šolstvo,
prostovoljstvo, medčloveško pomoč, socialno državo in vse druge javne storitve.
Država je naša
last. Zato naj
dela v dobro ljudi in ne po diktatu peščice.
Delavci naj bodo
deležnik v podjetjih
in kmetje naj bodo gospodarji svoje
zemlje. Država naj vzpodbuja zadružništvo, delavske prevzeme podjetij in
doseže odgovornost lastnikov in upraviteljev. Strokovno delo naj opravijo
strokovnjaki in ne strankarski veljaki.
Ni
prav, da ljudje vračamo kredite, ki so napolnili zasebne žepe. Imamo ustavo in
zakone, imamo sodstvo in organe pregona. Naj opravijo svoje delo in povrnejo,
kar nam je bilo odvzeto, krivce pa kaznujejo. Opravili bomo revizijo vseh
procesov lastninjenja.
"Vojno proti delavstvu je potrebno razumeti kot
pravo vojno. Še posebej po tem, ko se je oblikoval razred poslovnežev, ki se je
poenotil v skupni razredni zavesti. Že dolgo sebe vidijo kot bojevnike v
razrednem boju zoper delavstvo, hkrati pa si prizadevajo, da tega vsi ostali ne
bi prepoznali."
Noam Chomsky (prosti prevod)
Puntarji
od svoje ustanovitve delujemo znotraj civilne družbe, povezujemo se z drugimi
organizacijami in prevzemamo pobudo ter tvorno pomagamo pri izvedbi različnih
izrazov aktivnega državljanstva.
Naše
gibanje se je kmalu po ustanovitvi razširilo s Primorske v osrednjo Slovenijo,
kjer smo ustanovili Ljubljanske Puntarje, nato Gorenjske Puntarje, začeli smo
vzpostavljati regijsko organizacijo v Mariboru in pred kratkim tudi v Pomurju.
V mesecu oktobru pa smo na področju Dolenjske in Bele Krajine ustanovili močno
regijsko organizacijo z več deset člani. Po prvem letu neformalnega delovanja,
smo v začetku letošnjega leta vzpostavili formalno obliko gibanja, ki je
organizirano kot civilna iniciativa. Povezujemo se in delujemo skupaj z vrsto
drugih vstajniških skupin ter civilnih in družbeno političnih organizacij.
Zavedamo se, da lahko družbo spremenimo le, če spremenimo družbeno zavest,
začenši z nami samimi in preko drugih posameznic, posameznikov, vse do
vzpostavitve novega, pravičnejšega in bolj prijaznega ustroja celotne družbe.
Med naše
najbolj izpostavljene akcije, na katere smo izjemno ponosni, saj so v ljudeh
prebudile odobravanje, čut za skupnost, idejam socializma in neposredne
demokracije pa so izborile prostor tudi v medijih, štejemo:
·
Obnovitev
in ohranjanje spominskega napisa Tito na Sabotinu.
·
Upor
zoper ponovno organizacijo domobranskih enot v Rovtah in uničevanje spomenikov
padlim partizanom. Zoper organizatorje proslave v čast domobranstvu v Rovtah
smo skupaj z drugimi aktivisti podali kazensko ovadbo pod katero se je osebno
podpisalo več tisoč ljudi.
·
Komemoracijo
in počastitev žrtev druge svetovne vojne ob spomeniku padlim partizanom in
aktivistom Osvobodilne fronte v Grahovem na dan proslave ob postavitvi
groteskne strukture, ki slavi okupatorja in njegove sodelavce, s čimer smo
opozorili na nesprejemljivost postavljanja obeležij narodnim izdajalcem, še
posebej, če so na teh obeležjih neresnične oznake, ki žalijo partizanski boj in
ponižujejo slovenski narod.
·
Organizirali
smo več deset protestov, med drugim lanski protest za 29. oktober v Ljubljani
in Novi Gorici in letošnji antifašistični shod. Protestiramo proti
privatizaciji slovenskega gospodarstva, proti načrtnemu rušenju ugleda sodišč v
korist nosilcem javnih funkcij, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi
korupcije.
·
Vzpodbujamo
množično vlaganje kazenskih ovadb zoper neznane storitve v jasno določenih
kaznivih dejanjih zoper nekdanje družbeno, sedaj državno premoženje. Dokazi, ki
jih preiskovalni organi sami ne morejo pridobiti, sedaj prihajajo od vsepovsod
in prve tovrstne kazenske ovadbe, utemeljene na podanih ovadbah in pridobljenih
dokazih, že postajajo predmet resne preiskave.
·
Še
posebej smo ponosni na zbiranje pomoči za žrtve poplav na Hrvaškem, v Bosni in
v Srbiji. Odzvali smo se med prvimi in po vseh krajih Primorske zbrali ter v
lastni režiji odpeljali prizadetim preko 40 ton pomoči. Zbiranje in priprava
pomoči se nadaljuje. V septembru so naši člani in simpatizerji osebno dostavili
pošiljko postelj, vzmetnic in drugega pohištva in jih razdelili nesrečnim
družinam, ki so v poplavi izgubile še tisto borno premoženje, ki jim ga ni odvzela
vojna vihra in pustošenje novih neoliberalnih oblastnikov.
Letos smo
se kot del Združene levice podali na predčasne državnozborske volitve, kjer smo
nastopili s štirimi kandidati. Trije izmed njih kot neodvisni in ena kandidatka
kot članica stranke IDS. Njihovo kandidaturo in kandidaturo ostalih
predstavnikov Združene levice smo v krajih, kjer smo prisotni, podprli z
množičnim delom naših aktivistov. Brez zunanjih sredstev, zgolj z lastnim delom
in zanosom ob spreminjanju političnega prostora, smo pripomogli k veliki
simbolični in zgodovinski zmagi Združene levice in ideje socializma. Verjamemo,
da gre zgolj za prvi korak. Sile kontinuitete, uslužbenci svetovnih
oblastnikov, se podajajo v neizprosen boj za preostalo premoženje, ki je še v
lasti ljudstva. Prodajajo se zadnja podjetja, s tem pa nepovratno uničuje na
tisoče delovnih mest. V teh prodajah bo uničeno slovensko znanje, procesi,
patenti. Tujec bo ob pomoči domačih izdajalcev postavil svojo upravo, ki bo
poskrbela, da bo ustvarjena presežna vrednost odtekala v tujino, v davčne oaze.
Obubožana država pa ne bo mogla vzdrževati javnih storitev, ki bodo žrtev
naslednjega vala privatizacije. Navidezni boj za pravice upokojencev bo klonil
pred preprostim dejstvom, da domače ustvarjalnosti enostavno ne bo več, tuje
finančne ustanove pa bodo zaprle kreditne tokove v trenutku, ko bo interes po
javnih storitvah pravšenj. Naslednja in verjetno najpomembnejša prevzemna tarča
bo voda, gozd in drugi naravni viri. Da ne gre za pretiravanje, kaže primer
Grčije, kažejo primeri držav v Južni Ameriki in drugje po svetu.
V tem
trenutku, daleč od oči javnosti potekajo pogajanja za oblikovanje čezatlantskih
trgovinskih sporazumov, znanih kot TISA, TTIP. Delna vsebina sporazumov je v
javnost prišla po zaslugi ljudi, ki še imajo vest in so besedilo posredovali
aktivistom. Sporazum med drugim določa, da še pet let po uveljavitvi države
podpisnice vsebine ne smejo posredovati v javnost. Skladno s sporazumom bodo
korporacije upravičene do prostega trgovanja ne glede na lokalno zakonodajo in
če bo ta preprečevala njihov tržni interes, bodo morale države iz
davkoplačevalskega denarja korporacijam poplačati pričakovan dobiček.
Edina rešitev, da se zaustavi neizmerni pohlep
neoliberalizma in onemogoči vzpon fašizma na globalni ravni, je povezovanje
ljudi. Ne političnih, finančnih in gospodarskih elit, pač pa ljudi,
slehernikov, ki so v sedanjem sistemu prezrti, ki jim je skozi zlorabo zakonov
in demokratičnih mehanizmov odvzet glas in možnost soodločanja o skupnem.
Ponovno moramo izgraditi razredno zavest delavstva, pri čemer smo delavci vsi
tisti, ki svoje preživetje ustvarjamo s svojim delom, naši svojci, tisti, ki so
svoje že oddelali in tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo delati. To
smo delavci, redno in občasno zaposleni, prekerci in samozaposleni, tisti lastniki
podjetij, ki so svoje podjetje ustvarili s poštenim delom, kmetje, upokojenci,
študenti, brezposelni, tisti, ki prejemajo socialno pomoč. To je naš skupni boj
za socialne pravice, za delavsko upravljanje podjetij, za zadružništvo, za
javne storitve, za neposredno demokracijo, za spoštovanje sočloveka, za pravice
posameznika in pravice skupin, za mednarodno povezovanje ljudi na osnovi
skupnih idej, za SOCIALIZEM.