 Imamo več kritično in umsko nepismenih, kot smo jih imeli kdaj koli v svoji zgodovini. Imamo več zaposlenih, ki se morajo preživljati na Rdečem križu in Karitasu. Imamo več poneumljenih, ki jih usmerjajo farji in strankarski veljaki. Imamo več pripravljenih za denar narediti najpritlehnejše stvari. Imamo več razumnikov, ki se udinjajo režimu za dober položaj in privilegije. Imamo vsega, česar nam niti najmanj ni treba; veliko več, kot smo to imeli v svoji zgodovini. Minil je praznik države, države, ki ne pomeni, da predstavlja celotno ljudstvo. Je vladavina elite sumljivih namenov in ljudstvu dokazano škodljivih. Ustava in vsi na njej temelječi zakoni so napisani tako, da tatinske klike, ki nam vladajo, lahko počnejo, kar koli se jim zazdi. V primeru, da katerega od kriminalcev začopati kakšen odločen in pošten kriminalist, ga ali jo potem preda sebi podobnemu tožilcu, le-tega ali le-to lahko reši samo sodišče. Za največje mojstre lopovščine najvišje – ustavno. Kako si drugače razlagati dejstvo, da tisti, ki je izročil podkupnino, sedi v zaporu svoje države, tisti, ki pa jo je v tej naše kvazi državni, »samostojni« tvorbi sprejel, se na prostosti petelini s sebi enakimi? Ali da je neka direktorica vladajoči kliki koristnega gradbenega podjetja poleg vseh gnusob pobrala še denar, ki so ga zaničevani, zatirani in izkoriščani sotrpini zbrali za na delovišču smrtno ponesrečenega tovariša, enostavno pobasala v lastni žep, zdaj pa lepo iz udobnega zapora žene biznis še naprej? In še in še …! Najbolj jasno sliko oblastnikov kažejo iz trte izviti dodatki tistih neupravičencev, ki nesramno ministrujejo in nas odirajo že izpod kože, čeprav bi morali biti vzor poštenja in poosebljene etike v tej vladi, ki se razglaša za etično! Se bo morda komu posvetilo, da gre za neofašizem, zrasel na kapitalističnem zelniku, in se zavedel, kako smo lepo ograjeni z NATO rezalno žico? Se bo morda kdo zamislil, da ta ograja pomeni taborišče za nas same in ne zaščite pred begunci, ki je bila izgovor za njeno postavitev in ponovljeno krajo narodovega denarja? Se bo kdo zamislil nad to uvoženo demokracijo za lopove, klerofašiste in neonaciste, ki se prosto gibljejo po deželi slovenski in celo s privoljenjem predsednika vlade ter ministrice za obrambo vadijo na vojaškem poligonu? Se bo kdo vprašal, zakaj se »čuki« ne zanimajo za njih, temveč za ljudi, ki imajo svojo glavo? Dnevi v drugi polovici junija so namenjeni praznovanju države. Za ljudstvo je to po moje prej mesec žalovanja za samostojnostjo, neodvisnostjo, svobodo govora, gibanja, ustvarjanja in predvsem mesec žalovanja za sproščenim življenjem in ustvarjanjem lastne sreče in sreče celotne družbe. Takrat, ko smo odšli na plebiscit, smo imeli povsem drugačno predstavo o samostojnosti in lastni državi, ki naj bi to samostojnost zagotovila. Plebiscit je uspel samo zato, ker smo bili zavedeni, porinjeni v najgrše vode nečloveštva s strani še danes vladajoče in lopovske klike – danes vidimo s strani tujih okupatorskih mrež tudi nagrajene – v nacionalizem in občutek ogroženosti zaradi izkoriščanja »tistih doli«. Vladajoči pa dejanske ogroženosti ne omenjajo več, saj so oni tisti, ki nas ogrožajo. Lahko nas je sram, ker smo bili ovce, in danes nas je lahko sram, ker smo še večje ovce – slovenceljni brez poštenja, ponosa, brez čuta odgovornosti zase in za sočloveka, brez odgovornosti za lastne otroke, kaj šele za otroke drugih soljudi in domovino, ki jim jo vsi enako dolgujemo! Vse kaže, da smo se identificirali z njimi. Res, lepo smo napredovali! Doživljamo uradno potujčevanje in govorimo spakedranščino. Imamo zagotovo več brezposelnih, kot jih prikazuje uradna statistika. Imamo več kot četrtino revežev od obeh milijonov, preskrbljenih pred plebiscitom. Imamo več kritično in umsko nepismenih, kot smo jih imeli kdaj koli v svoji zgodovini. Imamo več zaposlenih, ki se morajo preživljati s pomočjo Rdečega križa in Karitasa. Imamo več poneumljenih, ki jih usmerjajo farji in strankarski veljaki. Imamo več pripravljenih za denar narediti najpritlehnejše stvari. Imamo več razumnikov, ki se za dober položaj in privilegije udinjajo režimu. Imamo vsega, česar nam niti najmanj ni treba veliko več, kot smo to imeli v svoji zgodovini. Imamo nešteto »svetovalcev« in tujih kapitalističnih »usmerjevalcev« v ministrstvih, upravah, generalnih direktoratih, direktoratih in agencijah, ki so same sebi namen. Imamo upravni aparat, ki je transmisija med oblastjo in podložniško rajo; služi odločevalcem in se zraven ukvarja z bedarijami, ki si jih absolutist Ludvik XIV. ne bi mogel izmisliti niti v najbolj nečimrnih sanjah. Že četrt stoletja nas klika prepričuje, kako nam bo EU postlala grofovsko posteljo. Že četrt stoletja nas prepričuje, kako smo nesposobni in da nimamo znanja. Celo predsednik države vzpodbuja zlate maturante, naj odhajajo v tujino. Izselilo se je že na desetine tisočev ljudi, med njimi smetana domače pameti. Kaj to pomeni za naš obstoj, ki mora temeljiti na znanju, ni jasno samo slovenceljnom. Imamo tujce, ki nam za našo muko določajo usodo. Imamo Bruselj, to svetlo točko prihodnosti! Imamo NATO, ki ji ni kos nobena zločinska organizacija. Imamo domače izdajalce, ki de iure in de facto omogočajo okupacijo vsega našega najboljšega, najpomembnejšega za naš obstoj. Česar niso mogli Hitlerju in Mussoliniju omogočiti SLS, Rupnik in Rožman, ko sta s tanki okupirala našo domovino, to omogočajo naši demokrati na vrhu | oblasti in gospodarstva novodobnim okupatorjem za pritlehne, umazane provizije v denarju ali oblastni moči, lahko tudi oboje hkrati. Tudi za dve fotografiji narcisoidnega nečimrneža z zločincem št. 1 na svetu nas lahko kot teroriste zasledujejo, prisluškujejo, aretirajo, zaslišujejo, odvlečejo v Guantanamo, ne da bi imeli pravico do vprašanja, kaj šele več od tega. Ta tajni sporazum z največjim svetovnim roparjem je vrhunec demokracije, ki jo živimo. Imamo vojsko »v službi domovine«, ki po besedah njenega vrhovnega poveljnika ni sposobna braniti domovine. Nimamo pa vojske, ki bi temeljila na domoljubju in ne na plači. Nimamo mladih in usposobljenih, ki bi znali nameriti in sprožiti na sovražnika – ta bo vsekakor prej ali slej prišel. Obeta pa nam še 25 tisoč gardistov. Ni težko ugotoviti, kakšnih in za koga. Že zdaj nas lahko vojska obravnava enako kot policija. Zakonito. Narodu ni dovoljeno imeti referenduma, na katerem bi odločal o bistvenih vprašanjih za svoj obstoj in ohranitev še tistega malo, kar mu je ostalo iz časa pred četrt stoletja, za kar sedaj skrbijo jazbeci od tu in iz tujine. Vrhunski profesor etike je poskrbel, da je to zelo pravno in strokovno zapisano v ustavi. To je eno izmed redkih področij, na katerem ima veljavo Ustava RS. O spremembi ustave se naroda ne vpraša. Zelo demokratično – kot v sužnjelastniški Grčiji in Rimu. Etično! Imamo trgovce z ljudmi, t. i. »agencije za upravljanje s človeškimi resursi«. Imamo tudi državni Zavod za zaposlovanje – za napotovanje iskalcev zaposlitve na te trgovce! Imamo samoplačniško zdravstvo, kar pomeni »crkni, če nimaš denarja«! Imamo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, s katerim se polnijo žepi posameznikov, narod pa ne more dočakati zdravljenja. Imamo zastrupljevalnice namesto trgovin z zdravo, domačo hrano. Ker je poceni in narod nima denarja za primerno hrano kot garant zdravja in obstoja. Naj služijo premnogi pohlepni zdravniki in farmacevti?! Imamo policijo ter vojsko, ki bolj čuvata režim kot narod in njegovo imetje. Imamo šolstvo, ki ustvarja poklicne idiote in ne svobodoljubnih, kritičnih ter ustvarjalnih razmišljajočih ljudi. Da nas čim prej pohopsajo tisti, s katerimi izdajalske klike sodelujejo! In še veliko tega imamo, česar ne bi smeli imeti, in enako tako preko vsake mere nimamo tistega, kar nam po vseh človeških zakonih pripada. Zelo moralno odgovorno in v nebo vpijoče etično. Zdrava kmečka pamet in svobodoljubje je največji terorist, smrtni sovražnik kapitalizma. Nekdanja UDBA je bila milo jagnje v primerjavi s tem, kar imamo danes. In vse dokler ne bomo prenehali biti sloveceljni, nas bodo lahko vlekli za nos in delili na tiste, ki so za tega ali onega osamosvojitelja. Teh pa je danes več kot gob po dežju. Nekateri so komaj danes polnoletni. Vsaki dan se prikaže kakšen novi srečni lisjak. Nastalo je celo društvo teh lisjakov, ki skrbi za to, da se bo vedelo, kdo je ta glavni in edini osamosvojitelj in kdo je hodil z njim za našo Indijo Koromandijo. Vse, kar je bilo potrebno izpeljati in plačati, tudi s krvjo, pa naj bo prav ali narobe, je izvedlo ljudstvo. V našem primeru v svojo škodo. Tudi v prevratu na slabše je tekla kri nedolžnih, zavedenih, za zlagane cilje ali s prisilo zakona, ki si ga je spisala klika. Danes ti osamosvojitelji nimajo niti toliko poštenja, da bi to priznali. Še več – pripisujejo si zasluge in rezultate, ki jih samo oni poznajo. Narod vidi in čuti nekaj povsem drugega. Oni so država in po potrebi bodo zamenjali narod. Z rezultati osamosvojitve se ne bi upal hvaliti. Še manj bi se upal lagati ljudem v oči in jih prepričevati, kako so svobodni, srečni, siti, zadovoljni s službo ali celo brez nje in optimistično zagledani v prihodnost. Narodu preostaja samo, da se odreče vsega, kar mu na temelju dela in spoštovanja pripada in potem bomo kar vzleteli v nebo! Slovenceljnom se to pač lahko počne. Ker nimajo poguma, nimajo ponosa, ki krasi vsakega pravega človeka. Tako delajo tudi farji, ki obljubljajo nebesa po smrti, v življenju pa imajo trnje za rajo, golo rit in prazno glavo. Če kdo primerja državo in početje farjev, bo prišel do marsičesa zanimivega na področju, ki zadeva njihovo sodelovanje v po ustavi »sekularni« državi. Naš narod je nekdaj izrekel, da vrag ni tako črn, kot se ga barva. Neslovenceljni pa bi danes pritrdili, da je še bolj črn. Kajti vraga, kot ga je naredil in ga še bolj dela črnega kapitalizem, še nikoli ni bilo. Vendar: Ves svet danes zahteva ukinitev kapitalizma in vsega, kar nosi s seboj pri svoji »inplantaciji demokracije«. To pomeni, da misel je. In misel je temelj vseh dejanj. Misli noben tank ne bo ustavil, ne ustavi je niti noben natiskan, nepokrit denar današnjega sveta, za katerega vemo, kje se podnevi in ponoči tiska; peščica največjih zločincev ga ima na razpolago za sovražno zadolževanje, zavajanje, kupovanje pokvarjenih duš, za umore. Naši vrli vladarji so nas tako zadolžili za vrtoglavih 32 milijard, a mi od tega nismo videli prav ničesar, kar bi bilo za nas. Nenehno ustvarjajo bančne luknje, denar pa spet pronica kot voda v pesek. Le kam so denarci šli? Odgovor je zelo enostaven. Na mladih svet ostaja. In kar me neizmerno veseli, mi daje moči tudi za najhujše, so mladi. Niso ravno vsi za računalniki ali v »hotelu mama«. Budijo se, organizirajo in delujejo. Na njih se usmerjajo zavedeni, zamaskirani mladci s pirotehniko, kiji in kamnitimi kockami. Slednje orožje spominja na dogodek pred hramom demokracije, ko je po koncu slučajno prišel mimo veliki guru. Spominja pa še kako na Rožmana in Rupnika. To pomeni, da svoboda ne prihaja sama ali s peticijami, z mirnimi protesti, s čakanjem na kralja Matjaža. |
PriPUNTaj SE! > Kolumne >
