PriPUNTaj SE!‎ > ‎Kolumne‎ > ‎

Moj kritični pogled

objavljeno: 17. maj 2016 13:38 avtor: Puntarji Slovenije   [ posodobljeno 17. maj 2016 13:39 ]

Janez Muhvič

Moram povedati svoje videnje in mnenje in menim, da ne bo zadržkov za objavo, saj naj bi živeli v demokraciji, kjer ima vsakdo pravico povedati svoje misli.

    Oglašam se v zvezi s pisanjem v Svobodni besedi o vrednotah NOB in v zvezi s promocijo knjige M. Kučana. V prvem pogrešam omenjanje in boj za bistveno vrednoto - socializem. Tudi Francozi so se bojevali za osvoboditev od okupatorja, a so ostali v njihovem kapitalizmu. Naši borke in borci in ves del zavednega in s strani RKC ne zavedenega naroda so poleg osvoboditve izpod okupacije izbojevali socializem. A kdo dvomi, da je v tem bistvena razlika in vrednota, za katero se je treba še kako zavzemati? Posebej zdaj, ko se fašizem neovirano krepi, si postavlja spomenike, a vodstvo ZZB ne reagira tako kot bi moral varuh vrednot NOB. Danes ves svet vstaja za to vrednoto, le pri nas to ne velja prav nič! Le te se je prvi odrekel promovirani prvi predsednik, nekdaj na vrhu elitistične piramide ZKS, potem pa večni na oblasti. Dal si je napisati knjigo po tem, ko je s svojo elito "prenovil" idejo socializma - komunizma v kapitalizem in danes lahko vidimo, kaj pomeni njegovo "Evropa zdaj!". Isto to je naredil nekdanji partizan, visoki funkcionar v bivšem sistemu, sedanji častni predsednik ZZB, ki omenja neposredno demokracijo, ne pojasni pa kako jo razume in, kaj s tem misli. Tako kot vsi politiki.
     Že lep čas sem na svetu, celo dezertiral sem med prvimi iz JLA, da bi doživljal s svojim narodom to, kar doživljam prav zahvaljujoč "prenoviteljem" tudi s sedanjim in prvim predsednikom države vred. Ta sedanji nikoli ne bo moj predsednik po vsem kar vem, kaj je počel pod mentorstvom prvega predsednika še kot član najvišje elite ZKS in po tem kar danes počne in še bolj po tem kar ne počne, a bi moral. Tako kot njegov mentor.
     Podpredsednica ZZB Jelušičeva se redno oglaša v tej reviji, a menim, da 
na to nima nobene pravice. Pod njenim ministrovanjem in z njeno vednostjo, enako kot z vednostjo njenega tedanjega šefa in predsednika njene stranke ter sedanjega "očeta naroda", ki ima bogat volilni bazen v ZZB, so neonacisti vadili na vojaškem vadišču. In "nikome ništa". Je to morda "jedro" nekakšne garde? Še manj je higienično, da bi takšna oseba mogla biti članica, kaj šele podpredsednica ZZB!
     Je še veliko za povedati, čeprav vsi vse vemo, samo volje in poguma pri prestrašenem narodu ni. Najprej zaradi strahu za golo preživetje, kjer so lastniki kapitala na svoj način, pod pokroviteljstvom države, vzeli v roke njen represivni aparat in z lahkoto balinajo z ljudmi. Celo trgujejo s sužnji preko bajnih zasebnih "agencij za ljudske resurse", na katere iskalce zaposlitve napotuje celo državni zavod za zaposlovanje! Namesto, da bi delovanje teh trgovcev z ljudmi najstrožje prepovedala, kar je država dolžna narediti v skladu z Deklaracijo o prepovedi trgovanja z ljudmi.
     In vse to doživljamo v "prenovljeni" družbeni ureditvi verujoč prenoviteljem, ki so se združili prav s tistimi proti katerih so imeli veliko povedati, vse do trenutka, ko so svoj režim "prenovili" za njih enako koristnega, kot jim je bil prejšnji. Namesto, da bi s krvjo začeto izpopolnjevali ter iztrebljali vse, kar ne gre zraven. Zadevo so enostavno "prenovili". Kako so ustregli demokraciji, ki jo imajo polna usta pa najbolje in edini, ki imajo pravico povedati, lahko pove le delavski razred in drugi pošteni del naroda.

Kje smo se zmotili?

    V času nenehnega bombardiranja z informacijami izgleda, da smo zgubili občutek za resen razmislek o tem, kaj delamo, kaj se dogaja okoli nas in kam želimo priti. Smrtonosni atentati v Belgiji so ponovno naplavili cel kup komentarjev s prelaganjem krivde na blazne islamiste, begunce, Američane, NATO, iluminate, tajne službe in ne vem še koga. Verjetno je tudi Vatikan kje omenjen, če že niso Anunaki. 
     Kaj pa preprosto vprašanje: Kje je družba zajebala? Morda takrat, ko je mati petih otrok morala delati kot snažilka cele večere, da je lahko zaslužila kak frank viška in omogočila vsaj enemu od otrok, da si je kupil nove superge in bil "kul" v razredu (oz. vsaj na nivoju ostalih razvajencev iz bogatejših družin), ta čas pa je mularija odraščala in se učila preživetja na ulici? Ali morda takrat, ko je bil eden izmed njih že odrastel in so mu še stotič na razgovoru za delo rekli, da je glede na izobrazbo in izkušnje zelo dober kandidat, ampak žal ga nekako ne vidijo v ekipi, ker imajo zelo izbrano klientelo in niso prepričani, da bi znal pravilno ravnati z njimi (ker delo v priznani agenciji pač ni primerljivo z delom v Mc Doju)? Morda takrat, ko so policisti ob nočni raciji v diskoteki njegovo dekle zamenjali za dilerko (bilo je temno in obe sta bili temnejše polti) in ji polomili kosti ter spravili na urgenco, po tem pa ni bilo nikakršnega opravičila za pomoto?Ne opravičujem nasilja in nedolžnih žrtev. A na ta račun pa tudi ne toleriram hujskaštva, širjenja ideologije strahu do neznanega in sovraštva do tujega. Vprašajmo se vsak pri sebi, kje smo zajebali. Če ne drugega, z molkom in pasivnostjo?
     Tudi sam se sprašujem, kje ljudem ideje, kje toliko sovraštva do različnih kultur, ras …? Sprašujem se, kje je ljubezen, sočutje …? Ali imajo nekateri namesto srca kamen? Zakaj se nekateri teroristi razstrelijo, ali pa nastavijo bombe?

    Le kam gremo?