ARHIV‎ > ‎

Zakaj krajšanje delovnega časa

objavljeno: 1. jul. 2014 02:59 avtor: Karmen Vršić Drevenšek   [ posodobil 3. nov. 2015 12:06 Puntarji Slovenije ]

Osemurni delavnik je bil vpeljan, da se je ustavilo izkoriščanje delavcev, ki so delali 10-16 ur, 6 dni v tednu. Zdaj pa ga več ne rabimo, ker proizvedemo, kar potrebujemo, veliko hitreje. 8- ali celo 10-urni delavnik nam celo škodi:

- Nimamo dovolj časa za družino. Komunikacija med družinskimi člani je avtomatsko manj kakovostna, otrok se ne da vzgajati na daljavo, pričakovanje, da bo vzgajala šola, pa je nerealno. Učitelj, ki vidi otroka 2-5 ur na teden skupaj s 25 drugimi otroki, ga ne more vzgajati, prav tako starš(i), ki ga vidi(jo) 15 ur na teden, ne. Ni časa niti za kakovostno prehranjevanje.

- Zaradi predolgega delavnika smo pod stresom ter kronično utrujeni in pasivni. Ker nimamo časa ne volje razmisliti, kako si čim bolj optimalno organizirati življenje, se prepustimo televiziji in reklamam, da mislijo namesto nas. In kar naenkrat nujno rabimo stvari, ki jih dejansko ne rabimo in prej sploh nismo vedeli, da so. Kar naenkrat imamo vsi glivice na nohtih, tudi če jih nimamo.

- Ker smo v stiski s časom, si ga organiziramo okoli porabljanja denarja, ki ga zaslužimo. Več kot zaslužimo, več porabimo. Niti teči se več ne da brez posebnih oblačil in obutve. Na morje smo se nekoč lahko peljali v fičku, zdaj pa rabimo velike avte za veliko stvari, čim večji prtljažnik in čim več prostora na strehi.

- Zaradi daljšanja delovnega časa imamo vedno več skrajnosti: ljudi, ki trpijo, ker delajo preveč, in ljudi, ki trpijo, ker ne delajo nič. Vedno več je depresivnih, ljudi na tabletah, alkoholikov, zasvojenih. Eni delajo nadure in se jim meša, drugi cele dneve preživijo pred televizijo in se jim meša. Ampak kapitalizem potrebuje obojne: preveč zaposlene, da delajo in kupujejo ter nimajo časa misliti, brezposelne pa, da čakajo na delo in da so pripravljeni delati dosti za malo ali nič denarja. Izkoriščani so obojni.

 

Potrebujemo 6-urni delavnik. Res je, nekateri bi zaslužili manj, drugi več kot zdaj. Tisti, ki bi zaslužili manj, bi lahko kupili manj stvari, ki jih ne rabijo, imeli pa bi več časa zase in za svoje bližnje. Tisti, ki bi zaslužili več, bi lahko začeli živeti človeka vredno življenje. Kako je lahko kdo proti??

Združena levica je edina med strankami in listami, ki kandidirajo na predčasnih državnozborskih volitvah, ki ima v programu eksplicitno zapisano, da zagovarja krajšanje delovnega tedna:

"Poleg pomanjkanja razvoja slovenske industrije v zadnjih dvajsetih letih je eden ključnih vzrokov za brezposelnost tudi preživet štirideseturni delovni teden. Ko je bil ta uzakonjen, je bila produktivnost dela neprimerljivo manjša kakor danes. Zato zagovarjamo krajšanje delovnega tedna sprva na 35 ur, pozneje pa do ravni, ki bi omogočala polno zaposlenost." (http://www.zdruzena-levica.si/program) 

Za tiste, ki pravijo, da smo v EU in zato ne moremo stvari spreminjati po svoje, pa ti podatki OECD-ja o povprečnem številu delovnih ur na teden: Nizozemska: 29, Danska: 33, Norveška: 33, Irska: 34, Nemčija: 35, Belgija: 35, Švedska: 36, Italija: 36. (http://money.cnn.com/gallery/news/economy/2013/07/10/worlds-shortest-work-weeks/index.html)

Comments