 Kako tiha si danes, Javorovica ... V nedrjih svojih skrivaš bolečino, krike obupa, junakov padlih kri ... Na zemlji, kjer danes stojimo, se krvavi boj je bil za domovino. Ko prebujal se hladen je marčevski dan naš ded je tukaj bil zaklan! In ni bil sam - pobili in poklali so dekleta, fante in može, doma pa so zaman čakali, da jim sežejo še kdaj v roke ... Javorovica! Ko so padali pod streli pokošeni, bila si mati, žena, sestra, ljubica, v objemu tvojem so zaspali, bila si mehka pernica ... V prsih srce so Junaško imeli, v mir in svobodo trdno so verjeli! Za domovino so dali svojo srčno kri, zato spomin na njih naj vekomaj živi! Kako tiha si danes, Javorovica ... |
Kultura >
